V ozadju vseh dosedanjih očitkov na račun drugih novinarskih hiš, med katerim je izpostavljen naš tednik Reporter, je namreč le en jasen namen. Popolna zaščita nekdanje tajne obveščevalne službe, znane kot Udba, ter vseh tistih, ki so z njo zanesljivo sodelovali. Po razkritju udbovskega dosjeja nekdanjega urednika Dela Mitje Meršola v zadnjem letu izstopa Veno Taufer, pri čemer za pisce Dela ni pomembno, da je vsaka njegova nova izjava v nasprotju s prejšnjimi in da se z vsako novo izjavo obenem tudi vedno bolj razkriva njegova nekdanja vloga.

V primerjavi z Božičem, ki je faksimile arhivskega dokumenta objavil potem, ko je tega v oddaji Odmevi želel pokazati že Veno Taufer, smo povsem drugače ravnali v našem tedniku. Številne dokumente iz mape OO Speaker smo objavili že pred enim letom, 16. aprila 2012, v članku Dosje Udbe o slovenskih poslušalcih Radia BBC. Novinar Božič je imel torej kar leto dni časa, da bi obiskal Arhiv RS, kjer bi lahko v celoti pregledal povsem enako mapo in se prepričal o tem, kaj vse je res in kaj ne. Konec koncev bi lahko taisti list objavil že pred letom dni, saj so vrata Arhiva RS odprta za vse novinarje in druge zainteresirane obiskovalce. Tega seveda ni storil, je pač najlažje pograbiti list papirja, ki ti ga pod nos potisne Veno Taufer ter z njim mahati pred slovensko javnostjo. Da bi bilo vse skupaj še bolj prepričljivo, pride še kako prav izjava arhivarja Dragana Matića, nekdanjega direktorja Arhiva RS, ki ti nato servilno pritrdi, da so 'žurnalisti', kot z lahkoto z žaljivimi nameni v svojem članku zapiše Božič, pri čemer ima seveda v mislih novinarje, ki ne sodijo v njegov miselni krog, zlorabili zgodovinopisje, ker niso upoštevali celotnega dokumenta.

Poleg pregleda vseh dokumentov v Arhivu RS bi lahko novinar Božič konec koncev še enkrat prebral članek z naslovom Dosje Udbe o slovenskih poslušalci radia BBC z dne 16. aprila 2012, v katerem smo želeli opozorili na to, kako je Udba s pomočjo izbranih slovenskih napovedovalcev v Londonu spremljala najbolj zanimive poslušalce, ki so pisali iz Slovenije na uredništvo slovenske sekcije radia BBC, temveč tudi na kakšen način je potekal izbor napovedovalcev za slovensko sekcijo radia BBC.

Kot je bilo med drugim zapisano v našem članku »Dosje Udbe o slovenskih poslušalcih BBC, je na razpis za mesto napovedovalca leta 1965 prispelo kar 1.500 prošenj. V najožjem izboru je bilo na koncu le sedem kandidatov. Na prvem mestu je bil Sandi Čolnik, ki je bil za Angleže poleg Andreja Loosa najresnejši kandidat, Veno Taufer je bil uvrščen na sedmo mesto. V članku smo še zapisali, da je Alexander Lieven, pomočnik šefa za vzhodnoevropsko službo pri BBC v Londonu, 28. januarja 1966 prispel v Ljubljano na pogovore s kandidati, po koncu pogovora s kandidati na RTV pa povedal, »da so vsi pristojni na BBC na osnovi predhodnih testov, enoglasno za Čolnika«. Na pogovoru kandidatov z Lievnom, ki mu je Udba pred tem v celoti pregledala njegovo hotelsko sobo v Levu, kar ni zanemarljiv podatek, saj lahko iz njega razberemo, da je imela vse pod nadzorom, je bil Sandi Čolnik takrat nepojasnjeno odsoten. Lieven je prav zaradi tega potem celo »naprosil RTV, naj pismeno sporoči BBC da zaenkrat Čolnika ne morejo dati«.

Danes vemo, da je namesto Čolnika odšel v London Veno Taufer, v javnosti pa je še vedno več ali manj zamolčan podatek o tem, zakaj v London ni odšel Sandi Čolnik in zakaj je bil odsoten na pogovoru s predstavnikom BBC Alexandrom Lievnom. Prav to smo na podlagi dokumenta iz mape OO Speaker iz Arhiva Slovenije razkrili v našem tedniku. Iz njega je razvidno, da si je Sandi Čolnik kot glavni kandidat želel oditi za napovedovalca v London, v pogovoru z SDV-jevcem pa je žal ugotovil, pod kakšnimi pogoji lahko odpotuje. Za mnenje o tem, kako je potekal izbor kandidatov, smo pred objavo članka še poklicali Sandija Čolnika. V pogovoru nam je še enkrat potrdil, kar je sicer razvidno iz dokumenta, ki smo ga objavili v članku, da je bil izbran za napovedovalca s strani Angležev, a se za to ni odločil, ker je bil seznanjen, pod kakšnimi pogoji lahko postane napovedovalec.

Pri pisanju članka smo torej upoštevali vse dokumente, ki so bili povezani s tem, na kakšen način je Udba spremljala slovenske poslušalce Radia BBC in kako je potekal izbor kandidatov za napovedovalca slovenske sekcije na BBC, kar v primeru novinarja Anžeta Božiča ne moremo trditi, saj je svoj članek gradil zgolj na enem odstavku iz dokumenta, ki je bil napisan leta 1966, torej v času, ko je bil Veno Taufer napovedovalec na Radiu BBC. In če trga iz celote en dokument, naj naslednjič objavi še kakšen dokument, denimo iz leta 1970, torej štiri leta kasneje!!, ali pa navsezadnje tudi dokument iz leta 1965, iz katerega je razvidno, kako se je Udba tisti čas pogovarjala s Sandijem Čolnikom, glavnim kandidatom za napovedovalca slovenske sekcije na Radiu BBC, ki je nato ostal doma, namesto njega pa je lahko odpotoval Veno Taufer.

V dokumentu, ki je bil napisan leta 1966 in ki ga je danes objavilo Delo v članku Anžeta Božiča, je zapisano, da je Taufer v diskusiji ozko usmerjen le na pogovore okrog BBC London, kljub poskusom operativca pa ne kaže pa nobene volje do tega, da bi kaj povedal iz kroga kulturnih delavcev oz. sredine, v kateri se nahaja: »Na razgovorih daje vtis, da je z nami pripravljen sodelovati le v toliko, kolikor se tu gre za neke sovražne odnose ali okolje inozemstva, (konkretno Angležev do nas-in to zelo verjetno iskreno), ne mara pa z nami razpravljati o stvareh s področja kulturnega življenja in raznih negativnih pojavov na tem področju…«.

V dokumentu z dne 14. februar 1970, torej štiri leta kasneje, in ki ga v Delu niso objavili, je v delu z naslovom Akcija »Island zapisano,da so z Venom Tauferjem opravili pogovor: »Povedal je (Taufer, op.p.), da se je na BBC London spoznal z Lavrenčič Dragom in njegovo ženo (sestra dr. Cirila Žebota), ki sta skupaj zaposlena na BBC, in Sekulec Francem. Za Lavrenčiča je dejal, da zelo rad pije in karta, da ima v zakonu hčerko, da se je od žene ločil, je navezan na svojega očeta, ki živi v Ljubljani.«

Taufer je še povedal, da ga je Lavrenčič spraševal o tem, če bi lahko v SFRJ dobil službo, če bi se vrnil nazaj, Taufer pa mu je ob tem odgovoril, da bi bil v SFRJ zagotovo bolj finančno stimuliran kot v Angliji. Glede nekdanje žene Draga Lavrenčiča je Taufer v pogovoru z operativcem SDV Milanom Paulinom »pripomnil, da je zelo nasprotna režimu v SFRJ, vendar da se boji verbalno ali pismeno izstopati, ker se zaveda, da bi s tem izgubila službo na BBC, kar bi pomenilo tudi njen finančni krah, ker je to njen edini vir dohodkov.«

V nadaljevanju pogovora je Taufer opisal Franca Sekulca kot starega senilneža, ki sicer vzdržuje stike s Sirc Ljubom, profesorjem na univerzi Glasgow, in se o njem tudi pohvalno izraža, kot o zelo nadarjenem človeku. Kaj več si ne upa, ker Sekulec ve, da imajo na BBC zelo dobre stike z uslužbenci našega predstavništva, in to z Zupanom in Rističem.« Taufer je pripomnil, da mu je Sirca leta 1968 predstavil Sekulec Franjo in to v buffetu BBC, vendar samo toliko, da sta se rokovala. Sekulec je sicer Tauferja vabil na dom, vendar je Taufer ta obisk vljudno odklonil.« Taufer je še pojasnil, da z Lavrenčičem in Sekulcem ni hotel vzpostavljati nobenih stikov, »ker so to pač emigranti ter da tudi pri Angležih niso priljubljeni, kar mu je dal ob nekem razgovoru vedeti tudi Anglež Lewin, ki je zaposlen na BBC.«