Klakočar Zupančič je intervjuval Iztok Gartner in jih ob koncu pogovora zastavil še vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi se kot poslednja ženska na svetu znašla na samotnem otoku, kamor bi naplavilo tudi Janšo kot poslednjega moškega na svetu.
»Mislim, da bi odplavala s tega samotnega otoka,« se je režala Urška. Pozdravila bi se z njim, zavrnila pa je možnost scenarija iz filma Plava laguna, kjer se brodolomca zaljubita.
»Tanka je črta med ljubeznijo in sovraštvom,« je na to pripomnim Gartner. »Pri meni je kar debela,« je bila odločna Urška. Z Janšo se je pripravljena pogovarjati in se greti ob skupnem ognju, dvomi pa, da bi se zgodilo še kaj več.
Bi ga pojedla, če bi bila res lačna, je še zanimalo Gartnerja? Urška je ob tem prasnila v smeh: »Odvisno od okoliščin.« Če bi doživela kaj podobnega kot urugvajski športniki, ki so leta 1972 strmoglavili v Andih in preživeli, ker so jedli trupla mrtvih sopotnikov, potem takega kanibalizma ne izključuje. »Če bi jaz prej umrla, bi dovolila, da me gospod Janša poje. Da preživi.«
