Revija Reporter
Slovenija

Na vrhovnem sodišču potrdili množične umore, ki so bili storjeni pod pretvezo nekakšnega sojenja

Ivan Puc

9. jun. 2017 7:03 Osveženo: 10:03 / 09. 8. 2017

Deli na:

Vrhovna sodnica Barbara Zobec: OF ni nadzorovala celotnega ozemlja in ni bila mednarodno priznana, zato da ni mogla sprejemati zakonov, ki bi imeli učinek za celotno prebivalstvo.

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero je hči Viktorja Habiča, obsojenega na kočevskem procesu, dokazovala, da je oktobra 1943 izredno vojaško sodišče narodnoosvobodilna vojske kršilo načela poštenega sojenja.

Senat je odločitev sprejel že pred dvema letoma, a je bila sodba podpisana šele nedavno, ker je ni želel podpisati tedanji predsednik senata Marko Šorli. Po Šorlijevem odhodu na ustavno sodišče je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič kot nadomestno podpisnico določil članico senata Majo Tratnik.

Senat je sklenil, da je bilo tedanje izredno vojaško sodišče po načinu formiranja, sestavi senata in tipu obravnavanih primerov povsem primerljivo z ureditvijo drugih sodišč med vojno. Delovalo je po natančno napisanih pravilih, v katerih so bili določeni postopek, materialni predpis ter opredelitev kaznivih dejanj.

Naj spomnimo, da se z odločitvijo kolegov ni strinjala članica senata Barbara Zobec, ki je odklonila podpis posvetovalnega zapisnika. Ker svojega glasu proti v skladu z veljavno zakonodajo ni mogla obrazložiti, je vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku. Ustavno sodišče jo je sicer zavrglo, vendar bodo ločena mnenja mogoča s predlagano spremembo zakona o kazenskem postopku, ki je že v parlamentarni postopku.

V zahtevi za presojo ustavnosti je Zobčeva med drugim poudarila, bi morebitna zavrnitev (in ne zavrženje) zahteve za varstvo zakonitost, pomenila sodno potrditev množičnih umorov, ki so bili storjeni pod pretvezo nekakšnega sojenja, oziroma bi pomenila zadnje dejanje izvršitve tega zločina, katerega faze so naslednje: zajetje pripadnikov odporniških gibanj, ki so se borili zunaj OF, odločitev o njihovi likvidaciji (množični umori skoraj vseh pripadnikov teh odporniških gibanj, vključno z ranjenci), uprizoritev »sojenja« častnikom, duhovnikom in pripadnikom vaških straž, pri čemer so vsi udeleženci te igre vedeli, da so že vnaprej obsojeni na smrt, in na koncu potrditev umorov od vrhovnega sodišča, s čimer bi bila dana popolna legitimnost tako storjenemu hudodelstvu zoper človečnost.

VEČ V PONEDELJEK V TISKANI IZDAJI REPORTERJA