"Vendar je postavitev žice na neki način mogoče razumeti in ne nujno politično braniti, kajti tudi sedanja izvršna veja tega ne počne z veseljem ali s kakšno ideološko zavzetostjo," je opozoril. Po njegovih besedah gre za preventivni ukrep in za zaščito pred tem, kaj bi se lahko zgodilo, če se bo na neki točki vsaka država v EU morala sama soočiti z begunskim valom.

"Malokdo verjame, da bi nas ograja lahko popolnoma obvarovala. Gre za to, da tako dejanje tudi druge prisili, da se s temi vprašanji začno ukvarjati. Za našo eksistenco je lahko problem veliko težji glede na velikost populacije in geopolitično lego ozemlja, je poudaril Brglez.

Na vprašanje, ali vlada razpolaga z obveščevalnimi podatki, da bo Hrvaška begunski tok preusmerila čez Istro v Italijo, je odgovoril, da dejansko obstajajo podatki, ki strokovno opravičujejo te poteze. "Razumem vlado, da ne želi postaviti tehničnih ovir po celi meji, ampak le tam, kjer bi lahko bil nenadzorovani prehod, ko bi morali begunce dobesedno loviti po nepreglednem terenu," je dodal.

"Slovenija postavi ograjo, da ne bi prihajalo do prehodov zelene meje, Hrvaška pa, namesto da bi ta ukrep podprla in se še bolj aktivno dogovarjala s Slovenijo, Slovenijo toži v Bruslju, ker je postavila ograjo - in s tem varuje schengensko mejo. Pošilja protestne note v Ljubljano itd. Njihov odhajajoči predsednik vlade pa tudi izkoristi vsako priložnost, da s svojimi nepremišljenimi izjavami poslabšuje odnose med državama," je o ravnanju Hrvaške v zvezi z begunsko krizo dejal predsednik DZ.

To po njegovih besedah "ni evropsko vedenje, ni konstruktivno". "Zato bo treba v letu 2016 temeljito razmisliti, kako ponovno vzpostaviti konstruktivne odnose s Hrvaško. Politika EU je politika dogovorov in spoštovanja sprejetega. Dvomim, da je hrvaški poskus odstopa od arbitraže in arbitražnega sporazuma skladen s takšno politiko, je ocenil.

V zvezi s stavko policistov je Brglez poudaril, da se v javnosti ustvarja vtis, kot da vlada policistom ničesar niti ne ponudi. "Teh dejstev tudi vlada ni znala javnosti ustrezno predstaviti, kar je včasih eden od problemov te vlade. Da veliko naredi in o tem bolj malo govori, medtem ko so nekatere prejšnje vlade veliko govorile in bolj malo naredile," je dodal.

Za padec podpore vladi je po njegovih besedah "krivo tudi to, da večino neprijetnih bremen prevzema sam prvi minister". "Po mojem se je pri zadnjih kriznih vprašanjih premier bolj izpostavil, kot bi bilo zanj to nujno. Morda je pretirano ščitil svoje ministre in s tem prevzemal odgovornost tudi tam, kjer bi bilo primerneje, da bi jo tisti, ki vodijo posamezne resorje," je opozoril.

"Bolj bi bil zadovoljen, če bi imeli več rednih sej kot izrednih," je Brglez odgovoril na vprašanje, kako ocenjuje delo DZ. "Izredne seje so sicer stvar opozicije in v drugem letu mandata je največja opozicijska poslanska skupina SDS z razpadom poslanske skupine ZaAB in formiranjem skupine nepovezanih poslancev z Bojanom Dobovškom na čelu ter s ponovnim zbližanjem z NSi dobila še dodatne zaveznike v parlamentu in s tem dovolj glasov za sklice izrednih sej," je dejal.

Ob tem je dodal, da ga je kot novinca v politiki in na funkciji predsednika DZ presenetila zlasti inovativnost kolegov iz opozicije pri iskanju proceduralnih lukenj. "Obstoječa parlamentarna praksa, na katero se naslanjajo naše strokovne službe, pogosto ni pomagala. Ko smo se ukvarjali z mandatom Janeza Janše, ki je bil pravnomočno obsojen in hkrati na prestajanju zaporne kazni, smo imeli opravka s postopki in zahtevami, ki so brez precedensa v obstoječi parlamentarni praksi. Zato je bilo treba biti zelo pozoren in razumno reagirati," je spomnil.