Pri tem je - po njegovih besedah v verjetno zadnjem uradnem govoru pred odhodom iz Slovenije januarja prihodnje leto - kot tisto, kar državi povezuje in pomeni temelj njunih dvostranskih odnosov, izpostavil, da gre za demokratični in odprti družbi, ki spoštujeta pravo in cenita različnosti. Gre za državi, ki si prizadevata za splošno dobrobit ljudi in ne ozke gospodarske interese. Kot zaveznici v Natu sta zavezani najvišjim standardom demokratičnih vrednot in gospodarskih priložnosti za vse svoje državljane, ta načela pa podpirata tudi po vsem svetu.
"Ne gre za to, ali oboji podpiramo demokracijo v Ukrajini ali pravico v Siriji, gre samo za vprašanje skupne odločitve, katera je najboljša strategija za dosego teh ciljev. In tu prihaja do nekaj zmešnjave," je dejal. Nekateri ljudje tako v Washingtonu kot nekaterih drugih prestolnicah namreč menijo, da to, da "smo zaveznice in da smo zavezani istim idealom, pomeni, da moramo misliti povsem enako pri vseh vprašanjih".
To pa je absurdno, saj tudi med najboljšimi in najtesnejšimi zavezniki in prijatelji vedno prihaja do prepirov in nesoglasij, kar pa ne pomeni, da so temeljne vrednote in cilji različni, je dejal. Kot primer je navedel ponudbo zunanjega ministra Karla Erjavca, da bi posredoval med EU in Rusijo glede Ukrajine. Ta beseda - posredovanje - je po njegovi oceni "izkrivila pristno željo zunanjega ministrstva po dialogu med stranmi v nastajajočem konfliktu".
Zaveznice morajo biti vedno iskrene in neposredne, je poudaril. Nekateri incidenti, do katerih je prišlo v času njegovega mandata in so po ocenah nekaterih po nepotrebnem obremenili odnose med državama, so bili po besedah Mussomelija odraz stališča ZDA, da se je "potrebno vplesti, da bi zagotovili stabilnost in blaginjo Slovenije", saj je interes ZDA "stabilna, uspešna, tolerantna, odprta in v prihodnost zazrta Slovenija".
Tako se je močno zavzemal za privatizacijo, zato da bi se "povečala učinkovitost in konkurenčnost podjetij, da bi se zagotovilo, da podjetij ne bi več izkoriščale politične elite, leve in desne, v svojo korist".
Prav tako so izrazili resno zaskrbljenost zaradi ravnanja z manjšinami, kot so Romi, islamska ali homoseksualna skupnost. "To delamo ne zato, ker menimo, da so ZDA vzor tolerance in različnosti, ampak ker imamo enake probleme in izzive," je dejal.
Skušali so tudi prispevati k spravi z udeležbo na različnih slovesnostih, kot tudi s postavitvijo spominske plošče za žrtve totalitarizmov na veleposlaništvu, ki so jo žal nekateri videli kot obtožbo, drugi pa kot zagovor. To je Mussomeli označil kot dvojno tragedijo in svoj velik neuspeh, saj je želel s postavitvijo plošče izraziti občudovanje vseh Slovencev in srčno prošnjo po medsebojnem spoštovanju in razumevanju.
Kot enega bolj absurdnih očitkov je označil, da ZDA Slovenijo obravnavajo kot banana republiko. Ravno obratno je, je dejal. Omenjena vprašanja - od gospodarskih reform do sprave in več pravic za marginalizirane manjšine - promoviramo zato, ker bo v nevarnosti prihodnost Slovenije, če ne bo naslovila teh vprašanj.
V našem interesu je močna in stabilna Slovenija, zato smo pripravljeni tvegati začasne napetosti v dvostranskih odnosih, da bi na koncu utrdili prijateljske vezi, je izpostavil ter izrazil prepričanje v ohranitev trdnih odnosov med državama, ki se bodo krepili ne glede na to, kdo bo ameriški veleposlanik.
Predavanja z naslovom ZDA-Slovenija 2010-2014, ki ga je organiziralo Slovensko društvo za mednarodne odnose (SDMO), je bilo dobro obiskano, tako da je nato sledila vrsta vprašanj iz občinstva, med katerimi je bilo tudi veliko diplomatov in politikov.
Glede priznanja Palestine, o kateri razmišlja tudi Slovenija, je odhajajoči veleposlanik dejal, da je slovenski vladi povedal, da je problem v tem, da priznanja ne bodo prispevala k večji možnosti miru na Bližnjem vzhodu, ampak prav nasprotno - zmanjšala bodo možnost kompromisa. Vendar je priznal, da v končni fazi ne ve, kakšen vpliv bodo imela na razvoj dogodkov, morda "bodo pomenila ravno pravšnjo mero pritiska". "Treba bo počakati in videti," je dejal.
Odgovarjal je tudi na vprašanja glede odnosov z Rusijo in razmer v Ukrajini. Ocenil je, da imata slovenska in ameriška vlada skoraj enaka stališča glede ukrajinske krize, da pa obstaja neka "razumljiva naklonjenost do Rusije" v Sloveniji. Pri tem je kot razlog za to majhno razliko označil gospodarski interes, ki pa je po njegovem napačen, saj so imele sankcije EU do Rusije le majhen vpliv na slovensko gospodarstvo. Razume pa lahko naklonjenost dialogu.
Zaradi organizacije predavanja je iz društva SDMO pred časom protestno izstopil nekdanji diplomat in dopisnik Dela iz Moskve in Bonna Anton Rupnik, ker je ocenil, da je društvo Mussomelija s povabilom počastilo, potem ko se je stalno vmešaval v slovenske notranje zadeve. Predsednik društva Bojan Grobovšek je uvodoma nasprotovanje povabilu peščice - imen ni navajal - označil kot zelo nenavadno razumevanje svobode govora in demokracije v 21. stoletju.