Velike politične stranke se nerade selijo. Večinoma ostajajo zveste svojim »trdnjavam«. Socialni demokrati so bili dolga leta v svoji beli vili na Levstikovi, dokler niso z »optimizacijo poslovanja« in obvodnim inštitutom ugotovili, da se jim splača nepremičnino oddajati, sedež partije pa preseliti bolj v center mesta na Nazorjevo ulico. Tudi SDS je že kar nekaj časa doma na Trstenjakovi, kamor so se preselili iz puste stavbe na Komenskega tik za nacionalko. Danes je Trstenjakova sinonim še česa drugega, ne zgolj Janševe strankarske pisarne.

Zgodba zase je Gibanje Svoboda. Doslej je domovalo na Slovenski cesti, potem pa se je zelo potihem preselilo v Kristalno palačo, ki je z 20 nadstropji najvišji nebotičnik v državi. Svobodnjaki so odločitev o selitvi sprejeli po evropskih volitvah lani, češ da pred kampanjo za državnozborske volitve potrebujejo funkcionalnejše prostore.

V stranki se naših vprašanj niso razveselili in so nam postregli le s skopimi odgovori. Selitev na Ameriško ulico ob robu nakupovalnega središča BTC je bila nujna, ker je bil prejšnji sedež stranke v središču Ljubljane »slabše funkcionalen in manj primeren za obseg dela, ki ga ima stranka danes«.

Podatkov o kvadraturi nam niso razkrili, so pa zatrdili, da imajo na novi lokaciji »bolj funkcionalne prostore, ki omogočajo nemoteno delo, sestanke in sprejeme obiskov s terena«. Najbrž to ne velja za čas praznikov, ko je prometni kaos na širšem območju BTC-ja viden iz vesolja, parkirnih mest pa lahko zmanjka celo pred Ikeo?

Za svobodnjake je podatek o tem, kako velike prostore imajo v Kristalni palači, zaupne narave, saj bi si z njim lahko izračunali približen strošek mesečnega najema pisarn v prestižnem nebotičniku. Iz Gibanja Svoboda nam niso razkrili niti tega, od koga najemajo pisarne: »Podrobnosti o pogodbenih razmerjih, cenah in poslovnih dogovorih so poslovna odločitev stranke, zato jih ne razkrivamo.«

Bilo bi tragikomično, če ne bi imeli javne zemljiške knjige, v kateri smo hitro našli najemodajalca. To je družba BTC, d. d., ki je v večinski lasti družb Ajdacom, d. d. (66 %), in Invest Point, d. o. o. (29 %), gre pa za poslovni imperij nekdanjih vodilnih BTC-jevcev, zlasti Jožeta Mermala in njegove dolgoletne desne roke Helene Petrin, ki so še ob pravem času izkoristili tranzicijo in z notranjim odkupom postali večinski lastniki svojega podjetja.

BTC-ju ne gre slabo – lani je ustvaril 100 milijonov prihodkov, njegova skupščina je vodilnim letos podaljšala mandat do leta 2031, s čimer bo Jože Mermal postal slovenski menedžer z enim najdaljših mandatov.

Skrivnost njegovega uspeha pa ni bil le menedžerski odkup v pravem trenutku, ampak tudi dolgoletna skrb za dobre odnose z vladajočo politiko. V Ljubljani z županom Jankovićem, na državni ravni pa s tistimi premierji, ki so jih BTC-jevci vzeli za svoje.

Zato je logično, da je Mermal pred volitvami izkoristil priložnost za zgraditev dobrih odnosov z vladajočo stranko. Zato ima premier Robert Golob na vrhu Kristalne palače pisarno z najboljšim razgledom v Ljubljani.

Da svobodnjaki za svoj luksuz nad mestom takole čez palec plačujejo vsaj 10 tisoč evrov mesečno, je seveda naša špekulacija. Morda se motimo in jim je dal Mermal kot neke vrste investicijo v prihodnost polovični popust – glede na to, da pravne osebe ne smejo donirati političnim strankam?