Zmaga Tadeja Pogačarja je najboljši argument za prihod Toura v Slovenijo

Zadnji dan Toura se je malce zunaj Pariza za slovensko visoko politično delegacijo začel s predajo pisma o nameri za organizacijo prvih treh etap francoske pentlje leta 2029 ali kasneje. Slovenski premier Robert Golob je direktorju Toura Prudhommu predal tudi brošuro s predstavitvijo treh etap za slovenski Grand depart.

Te naj bi bile s cilji v Ljubljani, Portorožu in na Vršiču pravšnje vabilo nepreglednim množicam domačih ter tujih gostov, da se udeležijo morebiti največjega slovenskega kolesarskega praznika čez nekaj let in na sončni strani Alp večkratno povrnejo vsak evro, namenjen za organizacijo slovenskega dela francoske pentlje.

Ideje se je razveselil tudi zmagovalec Toura. Šestindvajsetletnik s Klanca je ob koncu novinarske konference, potem ko je padel zastor nad 112. različico, z nasmeškom na obrazu razlagal, koliko bi mu pomenil start 116. Toura na domačih cestah.

"Slišal sem, da je leta 2029 velika verjetnost, da se bo dirka po Franciji začela v Sloveniji. Kot Slovencu mi je to kar težko verjeti. Ali bom tekmovalec ali ne, bom tam zagotovo prisoten. To je za nas Slovence izjemna novica in že zdaj nestrpno pogledujem proti startu dirke v Sloveniji. Mislim, da bi lahko bilo zelo lepo," je v nedeljo razlagal Pogačar.

Vsekakor si slovenska športna javnost želi, da bi kariero potegnil vsaj do leta 2029, čeprav bo takrat za kolesarske razmere star zgolj 30 let.

Predvsem motivacija je tista, ki bi lahko v naslednjih letih ob slavjih na številnih različnih dirkah ter na različnih terenih malce usahnila, potem ko je pri 26 letih osvojil že večino največjih preizkušenj na svetu in presegel jubilejno stotico.

Vsaj zmaga v rumeni majici na Elizejskih poljanah za zdaj ostaja neizpolnjen cilj, čeprav je bila letošnja trasa tam bolj po godu najboljšega kolesarja na svetu. Spet drugi so trikratno prečkanje Montmartra videli kot nepotrebno poseganje v tradicijo Toura in preprečili nekakšno neuradno svetovno prvenstvo sprinterjev.

S to oceno sta se strinjala tudi Matej Mohorič in Luka Mezgec, čeprav je prvi zaradi narave trase imel več možnosti za odmeven izid in ga tudi dosegel s tretjim mestom.

Mezgec se po nevtralizaciji časov na zadnjem Touru ni podal v iskanje meja na zelo zavitih in ozkih tlakovanih odsekih Montmartra kot njegov rojak Mohorič. Tudi samo spremembo trase je označil kot "negativno".

"Elizejske poljane so bile tradicija in to je organizator prekinil. Vse skupaj se mi zdi kot velika traparija," je brez dlake na jeziku dejal Mezgec in dodal, da kot vselej kolesarjev nihče ni nič vprašal. "Oni naredijo po svoje in potem se vsi ostali prilagodimo, ker pač smo ovčke."

Organizatorji so nasploh s povsem francosko izdajo Toura povzdignili kar nekaj obrvi. Prvi podaljšani teden zaradi ponedeljkovega praznika, je za dan zamaknil prvi prost dan, deset dni dirkanja v kosu na zelo specifičnih trasah pa je terjalo svoj davek.

Tudi prvi kolesar sveta ga je občutil na svoji koži. Tretji teden je deloval vidno utrujeno, prežeto od samega dirkanja, po vrhu pa mora rumena majica v svoj urnik dodati še dolge ure medijskih obveznosti po koncih etap. S tem pride tudi neskončno število prošenj za intervju, različne aktivnosti ...

"To je pač cena tistega, ki je najboljši," je v pogovoru za slovenske medije po koncu predzadnje etape dejal športni direktor najboljše ekipe UAE Team Emirates-XRG Andrej Hauptman. S štabom in močnimi kolesarji so krmarili med čermi prvega tedna in že takrat kljub padcu in odstopu prvega pomočnika Portugalca Joaa Almeide postavili močne temelje za naskok na sam vrh.

Ko je Pogačar prevladoval še v Pirenejih v drugem tednu in na svoj račun vpisal že štiri etapne zmage, je bilo v Alpah le vprašanje časa, kdaj bo slavil petič, šestič v rumeni majici.

Vendar se to ni zgodilo. Kaj so dejanski razlogi? Morda dež in mraz, morda taktika tekmecev, morda kaj drugega, a pretehtalo je predvsem preudarno dirkanje in odsotnost tveganja za vsako ceno.

Organizatorji dirke po Franciji so na videz sestavili traso, ki naj bi bila izziv Pogačarju in prednost za nekatere tekmece, a je slovenski as izgnal vse demone iz preteklosti in pospravil v žep Mont Ventoux, Col de la Loze in Hautacam, kjer je nekoč trpel.

Nekaj demonov je izgnal tudi Primož Roglič, ki se je v nedeljo razveselil prvega prihoda v Pariz po letu 2020. Takrat je v predzadnji etapi moral priznati premoč Pogačarju, nato pa ni več videl cilja dirke. Vselej je zaradi padcev preizkušnjo predčasno sklenil, leta 2023 pa se je ni udeležil zaradi drugačnih načrtov tedanje ekipe.

Določeno zadoščenje je tako v Parizu imel, a že besede njegovega športnega direktorja Rolfa Aldaga nakazujejo, da to še ni vse, kar je kolesarski svet videl od nekdanjega smučarskega skakalca.

"Gre za to, kaj si želi Primož sam. Je močan v glavi in če si bo želel tekmovati na najvišji ravni, bo to tudi storil. Veliko vlaga v ta šport in trdo gara, mentalno pa je zmagovalec. Če se želi vrniti, ga bomo še videli," je o prihodnosti 35-letnega Zasavca dejal Aldag.

Medtem se bo danes v Parizu nadaljevalo slavje ob koncu dirke. Ob 11. uri bo v francoski prestolnici potekal slavnostni sprejem ob zaključku dirke, ki ga bosta v čast slovenskim in francoskim kolesarjem priredila slovenska veleposlanica v Franciji Renata Cvelbar Bek in veleposlanik za šport na ministrstvu za Evropo in zunanje zadeve v Franciji Samuel Ducroquet. Na njem bo kot slavnostni govorec sodeloval premier Golob.