Izguba sposobnosti za sočutje: genocid nad Slovenci in Gaza

Mestni muzej v Ljubljani sem obiskal 4. oktobra 2025. Bil sem globoko razočaran. Pričakoval sem, da bo razstava o Ljubljani v času okupacije posvečena vsakdanjemu življenju prebivalcev mesta. Na žalost pa je bila celotna interpretacija izjemno ideološka, prežeta z ideologijo frakcije, ki je oblast na Slovenskem prevzela po letu 1943.

Od razstave nisem pričakoval veliko oziroma sem tja odšel v dvomu. Zato sem takoj na začetku ime Edvard Kocbek prebral kot Edvard Kardelj, kar je bilo, seveda, napak. O enem in drugem imam tudi mnenje, ki jima ni naklonjeno. Medtem ko Kocbeka dojemam kot tragičnega in izgubljenega človeka, pa dojemam Kardelja kot vse kaj drugega.
Vsa razstava je spremljana z mnogimi navedbami Edvarda Kocbeka.

So pa še mnoge druge, s katerimi bi bilo mogoče opozoriti na tragiko dogajanja v tistem času in so jih napisali ljudje, ki so bili dejansko politično neodvisni, ali vsaj ne zavedeni. Opozoriti je treba na Krščanske socialce iz Gorice ter na tigrovce, ki se nikoli niso predali niti »rdečim« niti »črnim«. O teh ljudeh danes nihče ne govori. Tigrovci so kvečjemu predmet političnih manipulacij ene in druge strani.