Levica: Vlada vodi "antisocialno politiko"

Rezi v socialne transferje bodo najbolj ranljivim družinam socialno pomoč še letos znižali tudi za 200 evrov, opozarjajo v Levici. Kot dodajajo, so na "varčevalnem radarju" vlade predvsem enostarševske družine, družine z enim zaposlenim staršem in vsi delovno aktivni prejemniki denarne socialne pomoči. Več kot 23.000 oseb bo prejelo bistveno nižjo socialno pomoč ali pa bodo pravico do pomoči izgubili, so dodali.

Med drugim nasprotujejo tudi predlogu vlade o ukinitvi dvakratnega letnega usklajevanja socialnih transferjev z rastjo cen življenjskih potrebščin. "Gre za izrazito antisocialne politike, ki gredo predvsem na škodo revnih zaposlenih," je v izjavi za javnost izpostavil vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec.

Ukinitev tega dodatka bo imela po navedbah Levice "katastrofalne" posledice za življenje mater samohranilk in drugih gospodinjstev z nizkimi dohodki. Socialno pomoč bo izgubilo ali pa se bo znižala več kot 4600 družinam, v katerih je vsaj ena oseba zaposlena za več kot 128 ur mesečno.

Materi samohranilki z enim otrokom, zaposleni za minimalno plačo, se bo pomoč znižala za 197 evrov, družini z dvema otrokoma, kje je en starš zaposlen in prejema minimalno plačo, pa za 205 evrov, so še dodali.

Vlada po njegovih besedah "izrazito antisocialno politiko izvaja zadnjega pol leta, čeprav je v koalicijski pogodbi zapisano, da bodo ravno ta dodatek za delovno aktivnost ne ukinili, ampak celo zvišali". V Levici so po Vatovčevih besedah že vložili dopolnila, s katerimi bi črtali te "nepravične" ukrepe.

"Ob izvajanju teh antisocialnih politik pa ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenja Klampfer eksplicitno zavaja javnost z izjavami, da ta dodatek znaša 90 odstotkov minimalne plače," je dodal. Teh 90 odstotkov predstavlja cenzus po katerem se izračuna razliko, ki jo dobi prejemnik takšnega dodatka, je pojasnil.

Drugo ministričino zavajanje pa je po Vatovčevih besedah izjava, da takšen dodatek odvrača ljudi od zaposlitve. "To je paradoksno glede na to, da gre za dodatek na delovno aktivnost. Jasno je, da ga dobijo tisti, ki so že tako ali drugače zaposleni," je izpostavil.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v odzivu zapisali, da je odgovornost ministrstva skrb za socialno ogrožene, kot tudi spodbujanje ljudi k zaposlovanju. S predlaganimi spremembami želijo doseči čimprejšnjo aktivacijo in vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela.

Menijo, da z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, dodatek za delovno aktivnost ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči. Dodatek za delovno aktivnost je bil namreč sprejet v času največje gospodarske krize leta 2011, danes pa postaja redni dodatek delovne aktivne populacije in to v času, ko na trgu dela primanjkuje delovne sile.

"Ministrstvo je sicer v tem mandatu za ohranitev enake višine denarne socialna pomoči namenilo 86 milijonov evrov. Poleg tega pa smo za ostale socialne transferje namenili še dodatnih 58 milijon evrov kot posledica sprostitve varčevalnih ukrepov na področju družinske politike. Vsi ti konkretni podatki kažejo, da se skrb za socialno najšibkejše v naši državi krepi," so navedli.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost tako, kot so poudarili, ni namenjena varčevanju na račun socialno šibkih, temveč prerazporeditvi sredstev, ki bodo odslej uporabljeni na bolj učinkovit način, in sicer za opolnomočenje in hitrejšo vključitev oseb na trg dela.