Za 35. rezidencialnega ljubljanskega nadškofa je prejšnjo soboto papež Benedikt XVI. imenoval mariborskega nadškofa koadjutorja in apostolskega administratorja celjske škofije dr. Antona Stresa. Ta se sicer otepa pričakovanj, da z novim metropolitom slovenska Cerkev stopa v novo obdobje, a marsikdo ve, da potrebuje moža z vizijo, ki ne bo omahoval pri sprejemanju odločitev. V teh dneh je »leteči pastir« razpet na poti med Mariborom, Celjem in Ljubljano, saj bo službo ljubljanskega nadškofa prevzel šele 24. januarja.
Njegovi prvi in številni nastopi pred novinarji, v katerih ni bežal pred nobenim vprašanjem, kaže, da na čelo Cerkve prihaja človek, ki ga medijsko nastopanje ne bo obremenjevalo, tako kot naj bi nadškofa Alojzija Urana.Njegov predhodnik se je vodenja ljubljanske nadškofije lotil z veliko energije in prostodušne odprtosti do novinarjev, kar se je vsaj v začetku ujelo tudi z njegovim značajem. Upal je, da bo s svojo priljudno držo, ki so je nekateri imeli kar za nekoliko naivno, spremenil do Cerkve precej kritično slovensko javnost oziroma medijsko mnenje. A se je vračunal.
Izkazalo se je, da drugačna in manj izzivalna drža glede na njegovega predhodnika kardinala Franca Rodeta (med vzorniki je ob nastopu omenil škofa Vovka, ne pa tudi takrat še nadškofa Rodeta) ni vplivala na boljšo podobo Cerkve v javnosti in na njene dežurne kritike. To je bilo tudi veliko razočaranje podobno »nekonfliktnega« pokojnega nadškofa Alojzija Šuštarja.
Težave z vodenjem
Dr. Ivan Štuhec je opozoril, da je imel Uran pri vodenju »določene težave, ki so vplivale tudi na njegovo zdravstveno stanje«. Moralni teolog je nekako obrnil uradno pojasnilo, da je Uran odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Za Štuheca je bil bolj človek karizme kakor človek vodenja organizacije. »Če mora človek prevzeti odgovornosti in naloge, ki mu ne ustrezajo in ne gredo od rok, lahko to tudi vpliva na njegovo počutje.«
Od vsakega vodilnega človeka se pričakuje, da bo znal voditi dialog, znal priti do konsenza; da bo pri odločitvah zbral dovolj poguma, da jih bo uresničil in jih ne bo puščal ob strani ali jih prelagal, še opozarja Štuhec. Odgovorni urednik Družine Franci Petrič je v komentarju zapisal, da je breme odgovornosti za Cerkev, ki je v Sloveniji izpostavljena velikim pritiskom in pogosto neupravičenim kritikam, pri nadškofu Uranu zahtevalo svoj davek.
VEČ V TISKANI IZDAJI