Delničarji potrdili dokapitalizacijo NLB

Z dokapitalizacijo bomo banko kapitalsko okrepili, jo naredili bolj stabilno in predvsem bolj odporno proti morebitnim novim šokom iz okolja, je pred glasovanjem delničarje nagovoril predsednik uprave NLB Božo Jašovič. Sodi pa tudi v okvir aktivnosti, sprejetih v sredo na vrhu območja evra v Bruslju, je dodal.

Delničarje so njegove besede očitno prepričale, saj je bil predlagani sklep deležen 99,5-odstotne podpore navzočih na skupščini.

Predsednik nadzornega sveta NLB Marko Simoneti je sprejem sklepa označil kot dobro novico za banko, a opozoril, da se največja lastnika - država in belgijska KBC - še po dveh letih pogovorov nista dogovorili o načinu dokapitalizacije niti o pogojih, pod katerimi naj bi novi lastniki vstopili v banko. "Brez dogovora med največjimi lastniki dokapitalizacije ne moremo izpeljati," je poudaril.

Do konca tega leta, ki ga je kot rok za dokapitalizacijo NLB določila Banka Slovenije, dokapitalizacije ne bo mogoče izpeljati, je ugotovil Simoneti ter opozoril, da lahko centralna banka sprejme še kakšne dodatne ukrepe glede tega. Jašoviču se zdi smiselno, da bi centralno banko zaprosili za odlog. O tem, kako ukrepati, bo sicer še danes razpravljal nadzorni svet.

Jašovič je spomnil, da je Evropska agencija za nadzor v bančnem sektorju v sredo zvečer sporočila, da bodo morale evropske sistemske banke do konca junija 2012 povečati kapital za 106 milijard evrov, od tega je za Slovenijo predviden znesek 297 milijonov evrov.

Po oceni evropske agencije bi morale sistemske banke v območju evra do omenjenega roka zagotoviti najkvalitetnejši kapital v višini devet odstotkov. "Nekatere banke ta kazalec že izpolnjujejo in ne potrebujejo kakšnih dodatnih ukrepov, druge pa ga ne izpolnjujemo," je na skupščini dejal Jašovič.

Glede slabih 300 milijonov evrov, kolikor je ocenjena potreba po dodatnem kapitalu za NLB, je Jašovič opozoril, da ta ocena ne upošteva posebnosti našega ožjega okolja. Ker smo v Sloveniji priča izredno visoki stopnji insolvenčnih postopkov, so v NLB pod pritiskom oblikovanja oslabitev za kreditna tveganja. "Zato nastaja izguba v poslovanju," je dejal.

NLB po njegovi oceni potrebuje 400 milijonov evrov dodatnega kapitala. "Najprej morajo ključni lastniki povedati, ali lahko zagotovijo kapital, v nasprotnem primeru gremo na trg," je Jašovič dejal v izjavi novinarjem po skupščini. Kot težavo je omenil dejstvo, da smo v obdobju pred predčasnimi volitvami. Verjetno bo treba pripraviti paket novih delnic, počakati do oblikovanja vlade in se takrat odločiti, je dejal.

Predlog AUKN, da se iz nadzornega sveta NLB odpokliče Marka Simonetija, Rasta Ovina, Andreja Baričiča in Stojana Petriča ter na njihova mesta imenuje Timoteja Jagriča, Štefana Belingarja, Darinko Miklavčič in Duška Kosa, je bil deležen le 8,6-odstotne podpore. Prav tako so delničarji zavrnili podoben predlog Društva malih delničarjev.

Država kot 45,6-odstotna lastnica ni glasovala proti svojemu lastnemu predlogu. Predsednica uprave AUKN Dagmar Komar je pojasnila, da so se pri glasovanju vzdržali. "Agencija aktivno upravlja in ena od njenih pomembnih pristojnosti je, da predlaga ustrezne sklepe; v tem duhu je agencija tudi delovala," je dejala po skupščini.