Koalicijska pogodba: Ukrepi za krajšanje čakalnih vrst ter bonitete za upokojence in starše

Nad čakalne vrste z vsemi kadrovskimi viri

Cilj tudi tokratne koalicije bo kakovostno in vsem dostopno javno zdravstvo kot temelj slovenskega zdravstvenega sistema. Za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo nameravajo zagotoviti dodatne vire, čakalne vrste pa bodo, kot so že predlagali v NSi, skrajševali z vključevanjem vseh kadrovskih virov.

Načrtujejo tudi sprejem že dolgo napovedovanega zakona o dolgotrajni oskrbi in prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v katerem bi spremenili delovanje in upravljanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, jasno opredelili pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter preoblikovali dopolnilno zavarovanje.

Slednje so sicer želele že številne vlade, a jim doslej to ni uspelo. Večinoma se je ustavilo na ravni usklajevanj med ministrstvoma za zdravje in finance, nazadnje pa je letos v DZ padel predlog, ki bi dopolnilno zavarovanje prenesel v obvezno. Nov ni niti predlog za ustanovitev agencije za kakovost zdravstvenih storitev, o kateri se je govorilo že od leta 2003, a ni nikoli zaživela.

Želijo si tudi zajeziti odhode zdravstvenega kadra iz sistema in v tujino. To nameravajo storiti z izboljšanjem delovnih pogojev in stimulativnim plačilom.

Predlagajo sistem, ki ga že poznajo v nekaterih državah EU, da bi delavci lahko koristili tri dni bolniške odsotnosti (največ devet dni na leto) brez obiska zdravnika. Preučili naj bi možnost krajšanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca.

DeSUS uspel z nekaterimi zahtevami glede pokojnin, obetajo se ugodnosti za družine

Na področju pokojnin koalicijski partnerji načrtujejo ustanovitev Slovenskega demografsko-pokojninskega sklada in vladnega urada za demografijo, obe telesi bi imeli sedež v Mariboru. Sledili so zahtevi DeSUS, da bodo obdobje za zvišanje odmernega odstotka za pokojnine na 63,5 odstotka zmanjšali s šestih na štiri leta. Za upokojence, ki so se upokojili po letu 2015, bi pokojnine letos izredno uskladili za 1,5 odstotka, če bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka.

Upokojencem, starejšim od 70 let in ki imajo pokojnino do 1500 evrov, bi povrnili pravico do seniorske olajšave. Dokončati nameravajo tudi dva doma za starostnike in zgraditi najmanj pet novih. Tudi gradnja domov je bila na prioritetni listi DeSUS. Urediti nameravajo tudi možnosti klimatskega in zdraviliškega zdravljenja žrtvam vojnega nasilja in vojnim veteranom.

Vrtec za drugega in vse naslednje otroke, ki ga istočasno obiskujejo, bi bil ponovno brezplačen, za kar se je v preteklosti zavzemala NSi. Ugodnost je ukinil zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf), sprostitev varčevalnih ukrepov s področja družinske politike pa je že predvidela resolucija o družinski politiki 2018-2028 iz marca 2018.

Uvesti nameravajo univerzalni otroški dodatek, razpravo o katerem je odprla tudi sedanja ministrica za delo iz vrst SMC Ksenija Klampfer. Po drugi strani partnerji napovedujejo reformo politike socialnih transferjev za preprečevanje zlorab. Predviden je tudi izvzem študentskega dela in kadrovskih štipendij pri upoštevanju skupnega dohodka gospodinjstva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Financiranja zasebnih šol ni med poudarki SDS

V predlogu, ki so ga parafirali predsedniki strank, je bila tudi namera o uresničitvi odločbe ustavnega sodišča glede enakopravnega financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, a je v končno podpisani pogodbi ni. Janez Janša je v sredo v izjavi za medije ob prevzemu mandatarske kandidature sicer dejal, da je zanj samoumevna tudi uresničitev katerekoli ustavne odločbe. Stvari, ki v pogodbi niso navedene, a jih bo treba reševati, pa bodo reševali s soglasjem, je napovedal. Tudi predsednica DeSUS Aleksandra Pivec je javno pojasnila, da so se v koalicijski pogodbi izognili točkam, o katerih še niso našli soglasja. Če ga bodo med mandatom, bodo rešitve vseeno predlagali, sicer pa bodo določena vprašanja ostala za kakšne poznejše čase.

Napovedujejo pa zagotovitev proaktivnega javnega objavljanja podatkov o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah po zgledu nekaterih članic EU. Prav tako so izpostavili uvajanje osnovnih podjetniških vsebin in podjetniške etike, vključno z osnovami finančne pismenosti in praktičnim spoznavanjem dela podjetnikov v lokalni skupnosti.

Obeta se tudi dograditev sistema financiranja znanstveno-raziskovalne dejavnosti.

Obljubljajo še spodbujanje vlaganj zasebnega sektorja v šport s pomočjo davčnih olajšav. Prav tako nameravajo sprejeti nov nacionalni program športa ter resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2020-2027.

Ambiciozni načrti na področju infrastrukture

Koalicija, podobno kot že vrsta predhodnih vlad, napoveduje administrativne razbremenitve za podjetja in posameznike, že znane so tudi napovedi konkurenčnega poslovnega okolja, odgovornega upravljanja državnega premoženja ter decentralizacije in skladnega regionalnega razvoja. Stanovanjsko politiko bi prenovila tako, da bi bilo na voljo več najemniških stanovanj za mlade.

Ambiciozne načrte ima na področju prometne infrastrukture. Med drugim namerava pospešiti modernizacijo železniške infrastrukture in širitev avtocestnega omrežja, sistem javnega potniškega prometa pa narediti bolj prijazen in cenovno dostopen, tudi s povečanjem naložb. Prometne zastoje želi zmanjšali, prav tako izpuste toplogrednih plinov, lastnikom osebnih vozil pa na vetrobranska stekla ne bo več treba lepiti vinjet, saj se obeta uvedba elektronskih.

Projektno družbo 2TDK, ki gradi drugi železniški tir Divača-Koper, bi koalicija prenesla na Slovenske železnice. Na področju energetike pa napoveduje uskladitev o dolgoročnem energetskem konceptu Slovenije, med drugim v smeri odgovornega ravnanja z viri energije, čistejšega pridobivanja energetskih virov ter drugih ukrepov za ogljično nevtralnost do leta 2050, vključno z izrabo jedrske energije. Konkretno je med ukrepi na področju energetike zapisan začetek gradnje hidroelektrarne Mokrice na Savi.

Dohodninskih razbremenitev ni med poudarki programa

Bolj zadržana je koalicija pri napovedih davčnih sprememb. Dodatno namerava davčno razbremeniti nagrade za uspešnost, zvišati prag za vključitev v sistem pavšalne obdavčitve ter oblikovati konkurenčno trošarinsko politiko za naftne derivate, sicer pa bo predloge za dolgoročno nadgradnjo davčnega sistema posebna strokovna ekipa še pripravila. O znižanju DDV nazaj na predkrizno raven ali razbremenitvah pri dohodnini, za kar si je v preteklosti prizadevala SDS, tako v dokumentu ni niti besede.