Klemenčič po porazu v DZ: Zgodba še ni končana

"Slovenija potrebuje bolj učinkovite in bolj transparentne kazenske postopke in dokler bom minister, se bom za to zavzemal," je dejal za STA po tistem, ko so poslanci zavrnili novelo.

Poslanci so o noveli zakona o kazenskem postopku včeraj vnovič glasovali po izglasovanem vetu v državnem svetu. Za ponovno potrditev predloga bi bilo potrebnih najmanj 46 glasov, a ga je podprlo le 35 poslancev iz vrst SMC, DeSUS in NSi.

Klemenčič pa je napovedal, da pri prenovi te zakonodaje ne bodo obupali. Napovedal je, da bodo že v ponedeljek storjeni naslednji koraki, a spomnil, da so odločevalci v parlamentu. "Mi smo svoje opravili in bomo to počeli, dokler bomo na ministrstvu," je dejal.

Če poslanci zakona ne podprejo, je po ministrovih navedbah to neke vrste nezaupnica, a čuti bolj razočaranje: "Tega zakona ne jemljem kot svojega. Ta zakon so kljub različnim manipulacijam, da ga stroka ne podpira, podprli izrecno predsednik vrhovnega sodišča, generalni državni tožilec, v zadnjih tednih prvostopenjski sodniki. Varuhinja človekovih pravic pa je zanikala, da bi zakon posegal v človekove pravice."

Po ministrovih navedbah je njegova dolžnost in dolžnost njegovih sodelavcev, da storijo nekaj na tem področju, ker da je vsakemu povprečnemu Slovencu jasno, da morajo reformirati kazensko pravosodje. Dodal je, da še nobeni vladi in še nobenemu ministrstvu ni uspelo teh sprememb pripeljati do državnega zbora. "Zdaj imamo vsaj spisek ljudi, ki so glasovali proti tem spremembam. Upam, da bo že čez mesec ali dva drugače, ker obupali ne bomo," je zagotovil Klemenčič.

Ob tem ni želel konkretno odgovoriti, ali v novem predlogu ne bo vsebine, kot jo je v včeraj zavrnjenem zakonu določalo dopolnilo NSi, kar je nekatere poslance zmotilo. Po ministrovih besedah je zakon obsežen in pomembno ter po evropskih modelih spreminja slovenski kazenski postopek, "s tem pa posega v veliko interesov". Dopolnilo NSi je tako po Klemenčičevem mnenju v tem smislu še najmanj pomembno.

V skladu z dopolnilom NSi bi rok, v katerem je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbe iz prejšnjega sistema, podaljšali do leta 2020.