Vodušek je bil lani jeseni prvi, ki je odprl vprašanje prostozidarjev in njihovega vpliva na politiko ter posamezne stranke in kandidate. V podkastu je ocenil, kakšno je stanje danes, dva tedna pred volitvami.

»Nisem tega posebej preverjal, a kapital ima vedno svoj interes in svojo vizijo, kako naj bi izgledala naslednja vlada. V preteklosti je že imel vpliv na oblikovanje vlad,« poudarja Vodušek.

Če Logar 22. marca teče na Trstenjakovo, bo zaključil politično kariero

»Mehanizem pa je pogosto podoben: pomagajo postaviti nekoga na mesto predsednika vlade, nato pa se začne proces. Mediji začnejo govoriti: vlada kot taka še nekako deluje, a predsednik vlade je katastrofa. To ni vezano samo na leve ali desne vlade – to je univerzalni vzorec v Sloveniji,« opisuje proces nastavljanja in rušenja kandidatov.

»V enem ali dveh letih uspejo praktično vsako vlado razgraditi – naj gre za Janševo, Golobovo, Šarčevo ali Cerarjevo. Postopoma prevzamejo vpliv nad koalicijskimi strankami, nadzor nad procesi in to je stalna igra v Sloveniji. Ozadje ima veliko moč, ne glede na to, kakšna vlada se oblikuje,« je kritičen Vodušek.

Sedem milijard poželenj: ozadje blokade finala zdravstvene reforme

»Seveda ima vsak primer svoje specifike, a zakonitost ostaja ista: razgradnja. In interes je postaviti tistega, ki bo uresničeval njihove poslovne interese,« dodaja.

»Tudi v Nemčiji kapital želi stabilne pogoje za poslovanje, ki jih zagotavlja vlada – ne glede na to, ali je ta bolj levo ali desno usmerjena. A tam so stvari bolj transparentne. Pri nas se o tem javno ne razpravlja, temveč se vse dogaja v ozadju,« svari Vodušek.

Anže Logar je ščitil korupcijo, njega boli kita za slovensko ljudstvo

»Morda bi tudi v Sloveniji enkrat potrebovali veliko koalicijo, kot jo poznajo v Avstriji ali Nemčiji – sodelovanje največjih strank z leve in desne. Da se politika ne bi vsake štiri leta spreminjala v vojno stanje. Ljudje imajo svoje vsakdanje probleme, hodijo v službo, vozijo otroke v vrtec. To nenehno histeriziranje pred vsakimi volitvami je postalo utrujajoče,« pravi izkušeni novinar.

»Če nekdo ne sledi interesom kapitala, je lahko politično razgrajen do te mere, da ga po koncu mandata skoraj ne prepoznaš več. To se je zgodilo Golobovi vladi, Janševi, Šarčevi, Cerarjevi – praktično vsaki.«