To pa ne pomeni, da se nismo sposobni žrtvovati za dobro sočloveka, zmožno smo torej samostojnega odločanja in delovanja. Opredeljujem tudi zlo, ki ga označuje odvzem človečnosti, kadar se z nekom ne strinjamo ali je na drugi strani politične ločnice. Hkrati velja, da imamo težave z izražanjem sočutja ter tolerance oziroma s sprejemanjem drugačnosti. Na koncu se sprašujem, če smo Slovenke in Slovenci zavezani zlu?
Drugačnost sočloveka je tista, ki nam omogoča, da mu z njo odvzamemo človečnost, da s tem pridobimo pravico, da ga socialno ali dejansko umorimo. In to je tisto, kar razbiram iz pisanja na facebooku in iz političnega življenja na Slovenskem.
Socialni in dejanski izbris s sveta se je na Slovenskem zgodil že večkrat, nazadnje s povojnim pomorom 13.000 ljudi, »domobrancev«, ki jim je bila odrečena človečnost. In pobili jih niso psihopati, temveč čisto običajni Slovenci. »Domobrancem« se tudi danes zlahka odreka človečnost.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
Huda jama in nacistični zločinci: smo Slovenke in Slovenci dobri, slabi ali zlobni?
Pišemo o tem, da so nekateri ljudje že po svoji naravi zlobni, drugi pa ravnajo tako, kot jim narekuje skupina ljudi, ki ji pripadajo. Podrejajo se torej družbenim pravilom in uniformam. To isto vprašanje si zastavljamo tudi glede Slovenk in Slovencev. Vprašanje je namreč, ali smo psihopati ali pa sledimo družbenim pravilom. Prepričan sem, da velja drugo.