Na postavitvi, ki so jo pripravili ob 300. obletnici rojstva Marije Terezije, je mogoče videti medalje, odličja in druge eksponate.
Dve videoinstalaciji po pisanju hrvaške tiskovne agencije Hina obiskovalcem omogočata, da medalje vidijo z obeh strani. Na razstavi pa je mogoče videti tudi bronasto poprsje Marije Terezije iz leta 1750, delo umetnika Matthaeusa Donnerja, ki je habsburško vladarico ovekovečil tudi na medaljah.
Zlate in srebrne medalje dokumentirajo najpomembnejše teme iz življenja Marije Terezije - politične uspehe in reforme, njene nasprotnike in zaveznike, cesarsko tradicijo in poroke. Največji poudarek pa je na slavljenju vladarice in njene družine.
"Medalje so bile masovni medij malega formata, ki je hitro in na preprost način predstavljal in širil podobo Marije Terezije," besede Michaela Alrama, vodje zbirke medalj in novcev v muzeju, povzema Hina. Dodal je, da razstava obenem dokumentira izdelavo medalj v 18. stoletju na Dunaju.
Izdelava medalj je bila tedaj pod neposrednim vplivom dvora. Medalje so najprej prišle v roke Mariji Tereziji, namenjene pa so bile kot darilo diplomatom in zaveznikom, obenem pa so bile tudi izraz velikodušnosti dvora.
V numizmatični zbirki Umetnostnozgodovinskega muzeja hranijo približno 600.000 eksponatov - novcev, medalj, vrednostnih papirjev ter drugih predmetov iz različnih obdobij, je še povedal Alram. Razstava bo na ogled do 18. februarja 2018.
Marija Terezija (1717-1780) se je rodila na Dunaju kot najstarejša hči nemškega cestarja Karla VI. Leta 1736 se je poročila z vojvodo Francem Štefanom Lotarinškim, poznejšim cesarjem Francem I. Bila je začetnica habsburško-lotarinške dinastije. Rodila je 16 otrok. Leta 1740 je na podlagi pragmatične sankcije nasledila očeta.