Na ogled razstava z naslovom Mladi Rembrandt

Kot je povedala kustosinja razstave An Van Camp, Rembrandt "ni bil čudežni otrok, ni bil rojen genij, ampak je trdo delal in ni obupal".

Postavitev združuje 31 zgodnjih Rembrandtovih slik ter okoli 90 risb, jedkanic in grafik iz javnih in zasebnih zbirk po svetu. O umetnikovi negotovosti v zgodnjih letih, pomanjkanju znanja perspektive in občutka za kontraste tako pričajo njegovi zgodnji avtoportreti ter jedkanice, kot sta Jezusovo obrezovanje (1625) in Beg v Egipt (1626), pa tudi oljni sliki Prodajalec očal (1624) in Jezus izžene menjalce denarja iz templja (1626). Pri slednji so po besedah kustosinje "figure tesno nagnetene skupaj, njihovi prsti so kot klobasice, njihovi obrazi kot karikature".

Tudi v grafiki je umetnik moral trdo delati, da je dosegel popolnost. A že od leta 1627 je mogoče opaziti presenetljiv napredek v njegovih delih, o čemer med drugim pričata avtoportret in oljna slika Judovo kesanje (1629). Ko pa se je Rembrandt leta 1631/32 iz Leidna preselil v Amsterdam, je bil že zrel umetnik. To med drugim na razstavi dokumentira mojstrsko izveden Portret mladenke (1633), ki ga je umetnik naslikal po naročilu.

Rembrandt (1606-1669) se je rodil v Leidnu na Nizozemskem kot sin premožnega mlinarja. Študiral je slikarstvo v rojstnem mestu in od leta 1623 v Amsterdamu. Med letoma 1625 in 1631 je delal v Leidnu, nato v Amsterdamu. Leta 1634 se je poročil z bogato Saskio van Uylenburg. Po materini in ženini smrti je zašel v hude finančne težave. Moral je prodati hišo in dragocenosti, da je izplačal dolžnike.

Ustvaril je okoli 700 slik, 300 grafik in več kot 1600 risb. Izbiral je svetopisemske in mitološke motive, slikal portrete, med drugim je ustvaril več kot 100 avtoportretov, žanrske prizore, tihožitja in alegorije. V prvem amsterdamskem obdobju (1631-42) je ustvarjal v izrazito baročnem slogu, z bogatimi, toplimi barvami, kasneje z bolj umirjenim koloritom ter z vse globljo psihološko analizo in poduhovljenostjo. S tehničnim mojstrstvom je obvladoval igro svetlobe.

Med njegovimi najbolj znanimi slikami so Nočna straža, Anatomija dr. Tulpa, Saskija kot Flora, Avtoportret s Saskijo, Jan Six, Petrova zatajitev, Zarota Batavijcev in Vrnitev izgubljenega sina. V grafiki posebej izstopajo bakrorezi Prodajalec strupa za podgane, Slepi Tobija in Ecce Homo.