Papirnica ima lahko dvorec v najemu le še do 12. oktobra 2025, je sklenilo sodišče. Po tej razsodbi je dogovorjeni 15-letni najem dvorca začel teči 12. oktobra 2010, potem ko je papirnica končala obnovo gradu, o kateri je odločala sama in za katero ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje.
O vrnitvi dvorca Goričane smo v Reporterju sicer pisali že pred tedni.
Solastnik in direktor papirnice Andraž Stegu je medtem nasprotno dokazoval, da najem sploh še ni stekel, ker da za to niso bili izpolnjeni pogoji. Po dogovoru oz. pogodbi s tedanjim ljubljanskim nadškofom Francetom Rodetom iz leta 2004 bi morala medvoška tovarna papirja zgraditi tudi podzemno garažo za 19 avtomobilov in veliko kuhinjo. Toda ker nadškofija papirnici ni priskrbela gradbenega dovoljenja, se gradnja ni mogla začeti, je poudarjal Stegu.
A četudi bi najem stekel, bi po njegovih izračunih moral trajati več kot 60 in ne le 15 let. V pogodbi med nadškofijo in papirnico je bilo namreč določeno, da se doba najema dvorca za vsakih deset odstotkov prekoračitve prvotno predvidene naložbe v obnovo (ta je znašala 2,6 milijona evrov) sorazmerno podaljša.
Ker naj bi papirnica za razkošno obnovo gradu in grajske kapele z umetniškimi deli porabila 8,8 milijona evrov, se je skupna doba najema - tako Stegu - podaljšala na 62,8 leta. A sodišče je njegove argumente zavrnilo. Za povečana vlaganja naj ne bi predložil dovolj prepričljivih dokazov; glede pogodbeno dogovorjene novogradnje, ki zaradi spomeniško zaščitenega objekta sploh ni mogoča, pa naj bi si nadškofija pač premislila.
Nadškofija Ljubljana in Papirnica Goričane sta se v zvezi z dvorcem zapletli v dolgo vrsto sodnih sporov. Papirnica je tožila nadškofijo zaradi plačila 22.207 evrov obratovalnih stroškov za dvorec in glede izročitve prostorov, kar je z nasprotno tožbo zahtevala nadškofija. Višje sodišče je pred dnevi zavrnilo zahtevek papirnice in ji naložilo, da prostore v prvem nadstropju nemudoma vrne nadškofiji.
Nadškofija je tožila Steguja in njegovo družbo Papirus zaradi plačila prvega dela kupnine za sveženj delnic papirnice (800.000 evrov) in posebej zaradi plačila drugega dela kupnine (prav tako 800.000 evrov). Vrhovno sodišče je v prvem primeru zavrnilo revizijo nadškofije, zahtevek je bil s tem zavrnjen. V drugem primeru okrožno sodišče o zadevi še odloča.
Papirnica je tožila nadškofijo zaradi plačila 8,2 milijona evrov, kolikor naj bi se z obnovo povečala vrednost dvorca. Odločali so okrožno, višje in vrhovno sodišče; zahtevek papirnice je pravnomočno zavrnjen.
Papirnica je tožila nadškofijo zaradi plačila 210.000 evrov obratovalnih stroškov za dvorec. Višje sodišče je zavrnilo zahtevek papirnice, vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo papirnice. Zadeva je zaključena.
Stegu in družba Papirus tožita nadškofijo zaradi plačila 1,5 milijona evrov; znesek sta poravnala po sodbi višjega sodišča, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Nadškofija vztraja, da je treba znesek odšteti od vložka v obnovo gradu. Okrožno sodišče o zadevi še odloča, še poroča Dnevnik.
