Propad industrije po mnenju Brščiča ni problem le Maribora, ampak celotne države, s tem da se je v Mariboru kot nekdaj močnem industrijskem središču ta problem še bolj jasno izrazil. "Izkazalo se je po moji oceni, da je bil ta proces deindustrializacije napačen. Nemčija je danes najbolj propulzivna evropska država ravno zato, ker ima izjemno močno industrijo," je ponazoril.

"V Sloveniji smo postali narod natakarjev, narod trgovcev. Gotovo ima turizem velike potenciale, a kdor misli, da bo lahko na Štajerskem to presežno delovno silo, ki se je sprostila v industriji, zaposloval kot sobarice in natakarje, se globoko moti," je še dodal Brščič.

S tem se je strinjal tudi generalni direktor direktorata za turizem in predsednik Gospodarskega foruma SDS Marjan Hribar. "Četudi je turizem v Sloveniji v zadnjih letih lepo rasel, se kot ekonomist moram strinjati, da družba, ki bi temeljila samo na razvoju turizma, enostavno ne bi ustvarila dovolj pogojev za blaginjo. Sploh ko govorimo o Mariboru, moramo konceptualno razmišljati naprej, kako obuditi novo industrijsko revolucijo v tem mestu," je dejal.

Svetovalec in podjetnik Peter Kavčič pogreša tako v Mariboru kot Sloveniji ugodnejše poslovno okolje. Kot primer je navedel pomanjkanje podpore bank malim in srednjim podjetjem ter birokratske težave pri prijavljanju na razpise za evropska sredstva. "Slovenci si sami delamo škodo. Birokratski sistem je zastavljen tako, da je podjetnik sovražnik," je dejal.

Po besedah Špernjakove velja v javnosti napačno prepričanje, da politika ustvarja nova delovna mesta. "Noben župan sam po sebi ne zaganja gospodarstva, ampak samo omogoči pogoje za to," je dejala.