Brecelj sesul kritike: Oglašajo se tisti, ki so svoje firme prodali tujim skladom!

Seja strateškega sveta še traja, zato dokončnih sklepov še niso sprejeli, je uvodoma dejal Brecelj. "Vsi se strinjamo, da so spremembe potrebne, da tako več ne gre," je opozoril.

Pozdravljajo uvedbo zdravstvenih regij in definiranje pogojev za podelitev koncesij, je dejal. "Nismo proti koncesionarjem. Koncesionarji so del javnega zdravstva in ni dvoma, da večina dela dobro, strokovno in pošteno. Ampak je treba postaviti pravila igre," je prepričan Brecelj. Dodal je, da je treba zato določiti, kdo lahko dobi koncesijo, kdaj se jo lahko prekine in koliko let velja. Pozdravljajo tudi prepoved prodajanja koncesij.

Brecelj je dejal, da ga veseli tudi nagrajevanje zaposlenih, in to ne le zdravnikov, ampak vseh zaposlenih v javnem zdravstvenem sistemu. Strinja se tudi z delom po podjemnih pogodbah za vse zaposlene, ker je treba opraviti "v javnih zdravstvenih zavodih več dela in ne moremo zahtevati od zaposlenih, da to delajo za nadure". Ob tem upa, da bodo na podlagi podjemnih pogodb zaposleni "z nekoliko večjim veseljem opravljali delo v javnih zdravstvenih zavodih popoldne".

Številne pripombe bo po njegovih besedah sprožila določba iz predloga, ki zapoveduje, da morajo dežurno službo opravljati vsi zaposleni v javnem zdravstvenem sistemu, tudi koncesionarji. "Tako bi razbremenili tiste, ki zdaj delajo ogromno, ki dobesedno umirajo po urgencah," je prepričan.

"Skrbi nas, kako bo potekal prehod, ampak enkrat je treba začeti," pa je odvrnil na vprašanje, kaj ga v zvezi s predlogom skrbi. Za primer je navedel področje radiologije, kjer je po njegovih besedah veliko samostojnih podjetnikov, ki ne dežurajo. Dodal je, da bodo morali začeti ocenjevati precenjenost oziroma podcenjenost posameznih storitev.

O kritikah predloga, da naj bi številni odšli iz zdravstva, pa je dejal, da je to možno, ampak da na to opozarjajo "tisti, ki so svoje firme prodali na primer tujim skladom, tisti, ki načrtujejo prodati, tisti, ki delajo v podjetjih, kjer je večina prihodkov samoplačniških. To je razumljivo, pač to je biznis," meni.

"Mene ne skrbi tistih 100 zdravnikov, ki tako razmišlja, ampak pred očmi vidim tistih 10.000 in več javnih zdravstvenih delavcev, ki si zaslužijo, da če delajo več, da so za to nagrajeni," je ponazoril. Dodal je, da se ne sme zgoditi kakor v zobozdravstvu, ko imajo zobozdravniki največji interes delati samoplačniško, ljudje pa so se navadili plačevati.

Na ministrstvu za zdravje so ob pripravi predloga po Brecljevih besedah upoštevali številne predloge strateškega sveta, zaradi česar je prijetno presenečen. Predlog novele je od ponedeljka v javni razpravi, ki bo trajala do 16. oktobra.

Napovedal je, da bo strateški svet pripravil nekaj predlogov za oblikovanje novega zakona o javnih zdravstvenih zavodih.