Brecelj: Sprivatizirali smo tovarne, uničili smo banke in zdaj je na vrsti zdravstvo

Brecelj je v izjavi za 24ur posvaril pred privatizacijo zdravstva: "Presenečen sem bil, kako daleč smo že s to divjo privatizacijo. Sprivatizirali smo tovarne, uničili smo banke in zdaj je na vrsti zdravstvo. Resničen boj za javno zdravstvo se šele začenja."

Kritičen je tudi do delovanja zdravniške zbornice: "Žal mi je, da je zdravniška zbornica postala lobistična organizacija, da prepričuje bolnike in zdravnike, da je slovensko zdravstvo slabo – človek bi pričakoval, da jih bo prepričevala, da je dobro."

Izjava za medije ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel in predsednika strateškega sveta za zdravstvo Erika Breclja pred sejo strateškega sveta za zdravstvo:

Ministrica je danes pojasnila, da so med obravnavo novele v državnem zboru člene in njihove obrazložitve dopolnili na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ. Pripombe službe so skušali upoštevati v največji možni meri, da bi bili členi čim bolj skladni z zakonodajo in ustavo, je poudarila.

"Mislim, da zdravniki, ki delamo v javnem zdravstvu, nimamo sindikata, ki bi resno zastopal naše interese," je napoved Fidesa komentiral predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. Dodal je, da je bil pred leti član Fidesa, a je izstopil, ko je videl, "kaj sindikat počne".

Brecelj je ob tem pojasnil, da nasprotuje določilu o neprofitnosti koncesionarjev, ki so ga v novelo vnesli koalicijski poslanci. "Meni se zdi, da so to dali notri brez veze," je dodal. Po njegovih besedah bi morali cene storitev spremljati na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in jih ob ugotovitvi, da so previsoke, znižati.

Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je naznanil dve temi, ki ju bodo obravnavali na seji. "Ena so čakalne dobe. Prikazali bomo resnične podatke in zakaj prihaja do različnih informacij v javnosti. Druga je regionalizacija, kar je po moje zelo dobra ideja. Regije bodo po zgledu NIJZ-ja, povezane bodo bolnišnice in zdravstveni domovi. Če bi imeli severnoprimorsko regijo, bi bilo v ZD Tolmin težav bistveno manj, ker bi si medsebojno pomagali," je povedal Brecelj in dodal, da bo predlog šel naprej, "od ministrstva, pa tudi od lokalnih interesov in šerifov pa je odvisno, kako daleč bo stvar prišla. Mislim pa, da je predlog zelo dober za funkcioniranje in boljše sodelovanje na regijskem nivoju."

Izpostavil je nujnost urejanja področja zdravstva. "Zdravstvo je treba urejati, lahko je kdorkoli proti, interesov je ogromno, to ste najbrž videli tudi zadnje dni. Korupcija se bo odpravila z dobrim vodenjem, z dobro urejenostjo, s čistimi posli v zdravstvu, ne pa s policijo in sodstvom. Ne gre za rušenje zasebnega zdravstva, gre pa za rušenje ljudi v javnem in zasebnem zdravstvu, ki poslujejo z namenom lastnih zaslužkov in odiranjem ZZZS. Pričakujem, da bo vlada šla, ne glede na upor, naprej," je sklenil Brecelj.

Ministrica je poudarila, da zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je bil sprejet v DZ, prinaša bolj natančno regulacijo zdravstvene dejavnosti, da se bodo pacienti lahko bolje orientirali v zdravstvenem sistemu. "Zakon je ravno zato boljši za paciente, ker prinaša večjo preglednost, saj vemo, kdo, kdaj in kje dela, kdo nas bo pregledal ..." Kot je dejala, bo evidenca zdravstvenih zavodov zdaj veliko boljša, saj bo povezana z evidenco Ajpesa. Nekatere od rešitev, ki jih prinaša zakon, so že bile v zakonodaji, a niso bile dovolj jasno napisane. "Taka je recimo ureditev vnašanja izvidov, ki je z novo določbo veliko bolj dodelana. Pacientom bodo izvidi v centralnem registru takoj na voljo, ne glede na to, pri katerem izvajalcu so v obravnavi."

Prevolnik Rupel je še dodala, da zakon prinaša obvezno vključevanje vseh, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, v neprekinjeno zdravstveno varstvo, kar zagotavlja bolj enakomerno obremenitev zdravstvenih delavcev. "Pomembna novost je tudi povezovanje zavodov v zdravstvene regije, ki bodo olajšale delo tako na poslovnem kot strokovnem nivoju."

Poslanci DZ so na izredni seji v sredo s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje javno zdravstvo od zasebnega. Novela bo zdravnikom in drugim javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogočila dodatno delo pri zasebnikih, bodo pa lahko pod določenimi pogoji delali v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih.

Na vprašanje, kam se bodo morali v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključevati konkretni zdravstveni delavci, denimo srednja medicinska sestra v družinski ambulanti ali diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti, je Prevolnik Rupel odgovorila, da bo to stvar stroke. To področje bo uredil pravilnik, je napovedala.

V ljubljanskem kliničnem centru so na vprašanje STA, ali razmišljajo o pozivu zdravstvenim ustanovam v regiji k vključitvi v neprekinjeno zdravstveno varstvo, odgovorili, da novele, dokler še ne velja, ne morejo komentirati.

So pa dodali, da bi tako kot druge zdravstvene ustanove, ki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, tudi sami potrebovali več izvajalcev zdravstvene nege, torej medicinskih sester.

Na seji strateškega sveta, ki se je začela ob 16. uri, tokrat obravnavajo podatke o čakalnih dobah in regionalizacijo v zdravstvu.