Škandal na razpisu kulturnega ministrstva: član komisije Bojan Veselinovič v konfliktu interesov

Reporter se je prijavil na Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2025, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo. V strokovni komisiji za medije, ki ocenjuje prijavljene projekte, je tudi nekdanji direktor Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojan Veselinovič, o katerem smo v Reporterju v zadnjih 15 letih objavili več kritičnih člankov, nanašajočih se predvsem na njegovo vodenje STA.

Veselinovič je namreč v letu 2009 razrešil tedanjega odgovornega urednika STA Boruta Meška, nakar mu je še odpovedal delovno razmerje iz krivdnih razlogov. Meško je zaradi odpovedi sprožil delovnopravni spor, Veselinoviču je tudi očital šikaniranje, a konca postopka ni uspel dočakati – prav v času, ko je bil odpuščen, je namreč dobil diagnozo raka in pol leta kasneje je umrl.

STA je nato z Meškovo družino sklenila poravnavo in ji plačala odškodnino, čeprav Veselinovič krivde ni hotel priznati in je vztrajal, da je na poravnavo pristal iz pietetnih razlogov, ne pa zato, ker bi bila odpustitev nezakonita. V reviji Reporter smo zlasti v tistem obdobju, pa tudi v letih, ki so sledila, izdatno pisali o tej zgodbi ter kritizirali Veselinovičev odnos do Meška, pri katerem se je ravno v času konflikta z novim šefom razplamtel rak.

Bojan Veselinovič trenutno toži nekdanjega zaposlenega na STA Uroša Urbanijo, ki je Veselinoviču na omrežju X (nekdanji Twitter) očital mobing Boruta Meška, pritiske na uredniško politiko STA ter kreativno računovodstvo pri ločevanju tržne dejavnosti STA od javne. V Veselinovičevo tožbo zoper Urbanijo je bil potegnjen tudi novinar Reporterja Igor Kršinar (ki je eden od novinarjev, sodelujočih v projektu, prijavljenem na razpis) - kot pričo ga je predlagal zagovornik Urbanije Franci Matoz.

Kljub temu, da Veselinovič kot član komisije po naši oceni ne more biti nepristranski, ko gre za Reporter, se iz ocenjevanja našega projekta ni izločil. Ker gre po našem mnenju za konflikt interesov, se bomozoper odločitev pritožili in vložili tožbo na upravno sodišče. Sumimo namreč, da se nam je Veselinovič za našo kritičnost maščeval: vse prijavljene projekte po več kriterijih oceni vseh pet članov komisije, nakar se točke seštejejo. En sam član komisije lahko v takem sistemu zelo lahko doseže, da je nek projekt zavrnjen.

Sumimo namreč, da se nam je Veselinovič za našo kritičnost maščeval: vse prijavljene projekte po več kriterijih oceni vseh pet članov komisije, nakar se točke seštejejo. En sam član komisije lahko v takem sistemu zelo lahko doseže, da je nek projekt zavrnjen.

Na ministrstvo za kulturo smo tudi poslali vprašanja in odgovorili so nam, da je Veselinovič pred imenovanjem podpisal izjavo o preprečevanju nasprotja interesov oziroma izjavo o interesni nepovezanosti, s katero je potrdil, da nima nobenega osebnega interesa, ki bi vplival na njegove odločitve.

V primeru, da nastopi dejanski ali možni obstoj konflikta interesov, mora član z izjavo obvestiti predsednika komisije in pristojnega uslužbenca ter se izločiti iz postopka ocenjevanja oziroma priprave strokovnega mnenja. Veselinovič tega ni storil, so nam sporočili z ministrstva in dodali: »Vaša opozorila bomo na Ministrstvu za kulturo skrbno preverili.«

Obrnili smo se tudi na Veselinoviča, ki pa je mnenja, da ni storil nič spornega. »Iz odločanja o prijavi Reporterja na medijski razpis, bi se v izogib konfliktu interesov, ki mi ga pripisujete v zvezi z vašim kolegom Igorjem Kršinarjem, moral izločiti v primeru, da bi imel izkazan kak interes, pa nimam ne premoženjskega ne nepremoženjskega,« nam je odpisal.

V odgovoru se sklicuje na svojo tožbo zoper Urbanijo, podlaga za katero so tviti slednjega iz leta 2021 in ne naši članki, pravi Veselinovič, ki za povrh poudarja, da v času poteka razpisa Matoz Kršinarja še ni predlagal kot pričo. Sploh se v svojem odgovoru osredotoči predvsem na tožbo in nas celo pouči, da je tožena stranka Urbanija in ne Reporter ter da zato ne more biti nasprotja interesov.

Nam je prav dobro jasno, koga Veselinovič v tej zadevi toži, jasno pa nam je tudi, zakaj poskuša dati poudarek tožbi in ne našemu desetletju in pol kritičnega pisanja o njem. V uvodniku Reporterja iz novembra 2009 je bil recimo označen kot medijski terminator, povzeli smo Meškove očitke o Veselinovičevem mobingu, opisali smo tudi primer, ko ga je nekdanja tajnica na Radiu Slovenija obtožila spolnega nadlegovanja – policija je njeno prijavo obravnavala, a je nazadnje tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo.

Dodatno smo pisali o njegovih čistkah na STA in o ne ravno bleščečem poslovanju tiskovne agencije pod njegovim vodstvom. Leta 2021, ko je Veselinoviča tedanji premier Janez Janša obtožil sodelovanja pri umoru Bojana Meška, smo obnovili zgodbo o okrutni odpustitvi Meška. Veselinovič je Janšo sicer uspešno tožil zaradi obrekovanja in novembra lani je postala pravnomočna sodba, po kateri mu mora Janša plačati 8000 evrov kazni.

Za nameček je bil Igor Kršinar v letih od 2009 do 2013 predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) in v tej vlogi je o zadevi Meško podal več do Veselinoviča zelo kritičnih izjav, o žalostni zgodbi pa je obveščal tudi mednarodno javnost.

Še lani pa smo pisali, da je Veselinovič, ki se je v spopadu z Janšo predstavljal kot borec za svobodo medijev, vse prej kot zaveznik novinarjev. Po odhodu s Slovenske tiskovne agencije je namreč postal direktor občinske uprave Mestne občine Kranj, kjer ima na njegovo delo obilo pripomb znani kranjski novinar Miran Šubic. V članku Za Bojana Veselinoviča direktorska plača na kranjski občini, za novinarja pa nagobčnik smo recimo osvetlili njegov konflikt s Šubicem, ki se, mimogrede, vleče še danes.