Alenka Puhar: Nekatera mesta Padlih mask Zdenka Roterja so me zgrozila

To je, kot pravi, sedem svetlobnih let oddaljeno od grmenja na dražgoških prireditvah. V pogovoru je pojasnila, kako je prišlo do tega, da je razočarala nekdanjega oficirja Udbe, profesorja in politika Zdenka Roterja.

Zmotil sem vas sredi pisanja, prevajanja, predavanj ...

Drži, polna sem energije, veliko delam in nekaj malega tudi naredim.

Dobrodošli tukaj v Vevčah, kjer je bila pred pol stoletja (1968) uničena naklada zbirke Franceta Balantiča Muževna steblika. Pa še kaj …

Verjetno ogromno. Spomladi 1990 so čistili arhive in jih vozili tudi sem v Vevče, vedo ljudje, ki so to takrat spremljali. Veliko gradiva pa je bilo uničenega že prej, pred t. i. zunanjo nevarnostjo, denimo ob informbiroju ali po padcu Rankovića in pozneje v trenutkih negotovosti in strahu, kaj vse se lahko dogodi. Sami arhivarji sekretariata za notranje zadeve to včasih omenjajo, kakšnih trdnejših dokazov pa jaz nimam. A tu govorim o običajnih papirjih, medtem ko so knjige …

V tiskani izdaji in v Trafiki24 Puharjeva poudari, da si ne pusti vse življenje samo lagati; vztraja, da v svojem pisanju ne bo metala svinjskih glav in bo ustvarjala vljudne, a ostre tekste; razkrije, kdo je za Udbo pisal poročila o kulturnikih; pravi, da je med nacionalsocializmom in socializmom oziroma komunizmom toliko podobnosti, da se jim je nemogoče izogniti; razgali komunistično popravljanje do partizanstva in komunizma kritičnih tekstov.