Kar odlikuje Pahorja, so pravi odmerki populizma in državništva. Vsi smo že dojeli, da uživa med ljudmi in na dogodkih, kje lahko izkaže svoj fizis. Bolj kot mišice in vizualno komunikacijo z javnostjo bo lahko zato okrepil državniški elemente svoje drže in tako zmanjšal medijski pritisk t. i. mnenjskih voditeljev (ki to niso več taki, kot so bili). Njihovih nasvetov vendar ne more prezreti, čeprav večinoma niso nič drugega kot seznam priljubljenih tem novolevičarskih ideologij.
Za pokušino samo nabor ključnih tem (v eni od zadnjih Dnevnikovih kolumn), v katerih bi se moral predsednik oglasiti: izbrisani, begunci, žica, ženske, istospolni, splav … Kaj je tisto, kar tako zamerijo Pahorju? Je to res patologija, perverzija, patološki narcizem in kar je podobnih kliničnih oznak?
Pošiljali so ga na terapevtsko obravnavo, je nekdo, ki je dobesedno uničil predsedniško funkcijo in ji napravil nepopravljivo škodo. To je seveda smešno. Njegov naslednik čez dve meseca ali če pet let bo oblikoval funkcijo po svoje. Tudi Janez Janša ni uničil funkcije predsednika vlade. Ali na primer Branko Masleša. Je mar sodni veji oblasti napravil nepopravljivo škodo s »tepihovanjem«? Njene slabosti so bolj zagatne.
Videti je, da kritiki njegove instagramske podobe pravzaprav ne pridejo s pravo besedo na plan. Ne povedo naravnost, da s svojo vključujočo držo do desne sredine (še zlasti do Janeza Janše) ni zadovoljil interesov leve sredine in njene kulturne hegemonije. Z drugimi besedami, Pahor jo je (pričakovano) razočaral.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
