Revija Reporter
Slovenija

Državna uprava: pol ure prej v službo, pol ure prej domov

STA

5. jul. 2019 6:00

Deli na:

Na Upravni enoti Ljubljana imajo vsega dovolj. Največ dela naj bi imeli zaposleni na oddelku za tujce. Zaposleni morajo delati, dokler ne odide zadnja stranka.

Bobo

Vlada je spremenila uredbo o delovnem času v organih državne uprave. Z njo drugače ureja premakljiv delovni čas in posledično tudi obvezno prisotnost v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi ministrstev. Uredba po novem začetek delovnega časa določa med 7. in 9. uro, konec delovnega časa pa med 15. uro in 17.30.

Posledično se spreminja tudi del uredbe, ki ureja obvezno prisotnost javnega uslužbenca na delovnem mestu, ki bo bo po novem od 9. do 15. ure.

Doslej veljavna uredba je začetek delovnega časa določala med 7.30 in 9. uro, konec delovnega časa pa med 15.30 in 17.30 oziroma v petek med 14.30 in 16.30. Obvezna prisotnost ob petkih ostaja nespremenjena.

Predlagane spremembe uredbe ne spreminjajo dnevne delovne obveznosti, saj še vedno velja, da dnevna delovna obveznost traja praviloma osem ur, razen v organih, ki nimajo petdnevnega tedenskega delovnika, so zapisali v sporočilu po seji vlade.

Dodali so, da je kljub spremenjenemu trajanju obvezne prisotnosti na delovnem mestu in premakljivemu delovnem času predstojnik organa dolžan organizirati delovni proces tako, da bo upoštevan poslovni čas, ki ga določa uredba o upravnem poslovanju, ter uradne ure, ki so določene v tej uredbi.

Če bodo predstojniki organov ocenili, da je zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi narave dela (informacijska podpora, komunikacije in podobno), ki mora biti opravljeno izven okvirov, ki jih po novem določa uredba, treba določiti premakljiv začetek in konec delovnega časa drugače, bodo lahko ponovno zaprosili za soglasje ministra, pristojnega za javno upravo, za drugačno določitev premakljivega delovnega časa.

V sporočilu so še pojasnili, da se s spremembo uredbe ureditev delovnega časa v organih državne uprave v Sloveniji približuje trendom v drugih državah članicah EU, z namenom spodbujanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem javnih uslužbencev.