Sašo Radej

31. Damir Črnčec
državni sekretar na ministrstvu za obrambo

Kljub izvolitvi Marjana Šarca za evropskega poslanca mu je uspelo ostati trdno v sedlu državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo. Do izvolitve novega ministra je resor vodil premier Robert Golob, ki je za operativno vodenje ministrstva pooblastil Damirja Črnčeca. Ta je tudi veljal za njegovega favorita za ministra, vendar pa so mu nasprotovali v vseh poslanskih skupinah vladne koalicije, tudi v Svobodi, kjer so favorizirali poslanca Martina Premka. Na koncu je prišlo do kompromisa, da je bil za ministra izbran Borut Sajovic, še pred tem pa je prepričal Črnčeca, da je ostal državni sekretar na ministrstvu.

Velja za izjemnega strokovnjaka za obrambo in varnost, poleg tega zelo dobro pozna razmerja v politiki. V času prve Janševe vlade je bil direktor vojaške obveščevalne varnostne službe, v drugi Janševi vladi je bil direktor Sove, v času Šarčeve vlade pa državni sekretar za nacionalno varnost. Skupaj z LMŠ se je nato včlanil v Gibanje Svoboda.

32. Borut Sajovic
obrambni minister

Jeseni je prevzel krmilo ministrstva za obrambo, kjer je nasledil Marjana Šarca. Obljubil je nadaljevanje zastavljenega dela, polno podpira tudi strokovno delo državnega sekretarja Damirja Črnčeca. V proračunu za letos je dosegel 1,2 milijarde evrov, za naslednje leto pa dobrih 1,3 milijarde evrov za obrambo. Konec leta je Slovenska vojska dobila še drugo letalo spartan, ki bo vozilo pripadnike Slovenske vojske in pomagalo pri zaščiti in reševanju, denimo pred požari. Pred izvolitvijo za ministra je bil Borut Sajovic vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda, kjer je uspešno krmaril med različnimi poslanskimi interesi, večinoma ljudi brez političnih izkušenj. Do izvolitve za poslanca pa je bil dolgoletni župan Tržiča, nekaj časa tudi poslanec LDS, nazadnje je v času ministrice Katarine Kresal vodil njeno poslansko skupino.

33. Dari Južna
direktor Perspektive FT, investitor

Začel je kot borzni posrednik, danes je v samem vrhu najbogatejših Slovencev, katerega skupno premoženje z ženo Vesno ocenjujejo že na 345 milijonov evrov. Južna, ki se praviloma ne izpostavlja v javnosti, svoj ne tako majhen vpliv uveljavlja v poslovnem in političnem zakulisju. Skupini Perspektiva, ki ji direktoruje, gre dobro: leto 2023 so zaključili z rekordnimi 366 milijoni evrov prihodkov. V portfelju ima kar precej naložb v različnih dejavnostih, med drugim je tudi desetodstotni lastnik Petrola in dveodstotni lastnik Telekoma Slovenije. Svoj poslovni imperij širi tudi na Hrvaško, po podjetjih Hidrotehnik in VGP Novo mesto pa si obeta več javnih sredstev zaradi sanacije posledic katastrofalnih poplav avgusta 2023.

Jure Klobčar

34. Alenka Bratušek
ministrica za infrastrukturo

Nekdanja predsednica Stranke Alenke Bratušek in premierka se drži ministrskih opravkov in ne posega v politiko oziroma koalicijske odnose. Tako ima še največji vpliv na življenje in delo prebivalcev; tudi s pomočjo več sredstev, ki jih ima na voljo. Tako se sestaja z župani, kjer je načrtovan državni prostorski načrt delov tretje razvojne osi – novembra glede srednjega dela in decembra severnega kraka. Apelirala je na deležnike v tem pomembnem projektu, da v okviru svojih pristojnosti ukrenejo vse za pospešitev pridobivanja gradbenih dovoljenj. Tako bi se gradnja lahko čim prej začela tudi na odsekih, kjer to ni mogoče zaradi formalnih zadržkov. V začetku leta začeto afero »železniška postaja na Jesenicah« (vredno 170 milijonov evrov) je Alenka Bratušek nevtralizirala z oktobra predstavljeno neodvisno revizijo avstrijskih strokovnjakov: projekt železniškega logističnega vozlišča Jesenice je potreben in upravičen v načrtovani obliki, kot je. Nekoliko nespretno, so priznali infrastrukturnem ministrstvu, je bil izbran naziv projekta, saj gre za logistično vozlišče in ne zgolj za železniško postajo.

35. Stanislav Zore
ljubljanski nadškof metropolit

Deset let že vodi ljubljansko nadškofijo. Zaradi ponavljajočih se očitkov o netransparentnosti njenega poslovanja (predvsem podjetja Metropolitana) je leta 2022 sam zaprosil pristojne dikasterije rimske kurije za apostolsko vizitacijo, da bi neodvisni in zunanji strokovnjaki preverili poslovanje nadškofije. Dikasterij za škofe je za apostolskega vizitatorja imenoval Dražena Kutlešo, zdajšnjega zagrebškega nadškofa. Postopek še ni uradno zaključen oziroma o tem javnost (še) ni bila obveščena. Ugibanja, da bi nunciju na položaj ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta lahko kako uspelo postaviti drugega škofa (imenuje ga seveda papež), so se izkazala le za ugibanja. Poznavalci razmer v Cerkvi menijo, da velja za ordinarija, ki prej kot ne deluje zadržano in je tudi zato trdno zasidran v ljubljanski nadškofiji.

36. Vladimir Prebilič
evropski poslanec

Na evropskih volitvah je ponovil uspeh iz predsedniških volitev pred dvema letoma in dosegel 10,5 odstotka glasov. Z izvolitvijo v Evropski parlament je stranki Vesna, ki ga je postavila na čelo liste, priboril status parlamentarne stranke, kar bo pomembno na javnih soočenjih pred državnozborskimi volitvami. Toda Vladimir Prebilič presega njene okvire. S stranko ni usklajen glede nekaterih vprašanj, kot sta romska politika in migracije. Precej pa je omehčal svoja za nekatere desna stališče glede ZDA in zveze Nato. Kot pripadniki zelene stranke nasprotuje gradnji Jeka 2, ne pa sami uporabi jedrske energije. Če bo nastopil na državnozborskih volitvah, je pričakovati, da bo ustanovil svojo stranko. Skoraj zagotovo bo izvoljen za poslanca, morda tudi ministra, a verjetno se bo težko poslovil z veliko bolje plačane funkcije evropskega poslanca. Pred izvolitvijo za evropskega poslanca je bil od leta 2010 kočevski župan.

37. Katarina Bergant
generalna državna tožilka

Vodenje tožilcev je prevzela aprila lani po odstopu Draga Škete, pred tem je vrsto let vodila največje tožilstvo v državi – ljubljansko. Ne glede na kadrovsko stisko tožilstva je prepričana, da delajo uspešno, učinkovito in gospodarno. 60 tožilskih mest je nezasedenih, ljubljansko okrožno državno tožilstvo, denimo, ima 40 od 71 državnih tožilcev. Zazdaj jim uspe dobiti dovolj prijav za tožilska mesta, boji pa se, da tako ne bo več dolgo. Leta 2023 so tožilci prejeli 27.498 kazenskih ovadb, 10 odstotkov več kot leto prej. Od tega so jih tožilstva rešila 26.167, torej 95 odstotkov zadev. Dosegli so 88,2 odstotka obsodilnih sodb, delež oprostilnih sodb pa je bil 5,3-odstoten. Povečanje pripada ovadb zoper polnoletne pripisuje vstopu Hrvaške v schengensko območje in obravnavi večjega števila kaznivih dejanj, povezanimi z nezakonitimi migracijami. V medijih pod nadzorom SDS Katarino Bergant uvrščajo pod oznako »krivosodje«; zavrgla je ovadbe zoper spodbujanje sovraštva na demonstracijah, uperjenih proti takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši.

Primož Lavre

38. Stojan Petrič
direktor Dela, družbe FRM

Skupini Kolektor, kjer je prvi nadzornik, je v letu 2023 šlo prav odlično, saj so celotni prihodki zrasli za dobrih 20 odstotkov, na kar 1,3 milijarde evrov. Še posebej dobro jih gre na področju energetike (podjetje Etra) in v gradbeništvu (Kolektor Koling in Kolektor CPG), v osnovni dejavnosti pa tudi oni čutijo posledice ohlajanja avtomobilske industrije zaradi konkurence iz Kitajske. Petrič je z ženo in hčerko posredno največji posamični lastnik skupine Kolektor, vrednost njegovega premoženja pa ocenjujejo na slabih 58 milijonov evrov. Petinsedemdesetletni Petrič, ki se je upokojil že pred desetimi leti, ostaja direktor družb FMR in Delo. Njegov glavni vzvod vpliva na slovensko politiko je prav časopis Delo, ki ga je spremenil v tovarniško glasilo, saj ga pogosto uporablja in zlorablja za dosego interesov svojega poslovnega imperija.

39. Nika Kovač
direktorica Inštituta 8. marec

Konec leta je skupaj z nekdanjim ameriškim predsednikom Barrackom Obamo nastopila na dogodku Forum demokracije v ameriški metropoli Čikago. Ta jo je opazil že predlani, njegova fundacija pa ji je omogočila izobraževanje na prestižni newyorški univerzi Columbia, nato jo je skupaj s štipendistkami sprejel. Z Inštitutom 8. marec je aprila lani začela kampanjo Moj glas, moja izbira, do konca leta je pobudo podpisalo več kot milijonov državljanov v najmanj sedmih evropskih državah. Nameravajo zbrati še 200 tisoč podpisov, če bi bili kateri od njih neveljavni. Nato jih bodo predložili Evropski komisiji, da bi s svojimi akti omogočila vsem ženskam v EU varno pravico do splava; če ne v lastni državi, pa v kateri koli drugi članici EU. Med vsemi nevladniki je daleč najbolj vplivna, premier Robert Golob jo je predlani imenoval tudi za koordinatorico strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora. Čeprav za zdaj zavrača strankarsko udejstvovanje, pa ne bi bilo presenečenje, če bi nastopila na državnozborskih volitvah.

40. Valentina Prevolnik Rupel
ministrica za zdravje

Zdravstvena reforma je poteka, vedno odgovori ministrica Valentina Prevolnik Rupel na vprašanje, kaj, če sploh, se dogaja z njo; v medresorski obravnavi je po javni razpravi še najbolj reformni projekt, zakon o zdravstveni dejavnosti. V pomembnih delih se še spreminja, zato ni jasno, ali in kako bo razmejil javno zdravstvo od zasebnega. Številne take ali drugačne (interesne) skupine že protestirajo; del nezadovoljnega zdravništva ima omejitve dela pri koncesionarjih za podržavljenje in napoveduje ustavno presojo. Pomembno je, da ministrica uživa vso podporo predsednika vlade in predsednika strateškega sveta za zdravstvo kirurga Erika Breclja. Na koncu bo vendarle štelo zadovoljstvo pacientov in skrajšanje čakalnih dob, zato ministrica poudarja, da je za toliko regulacije dela zasebnikov, da bo s tem zagotovljena dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev.//Ministrica za zdravje zazdaj ne posega v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je sicer veljal za temeljni reformni zakon. Ne mudi se ji spreminjati sistema organizacije, upravljanja in financiranja zdravstva, ko bi se, denimo, spreminjal sistem vodenja zdravstvenih zavodov. Ekonomistka Valentina Prevolnik Rupel, ki je s podporo vlade zlomila stavko zdravniškega sindikata Fides, se tudi ne dotika zdravstvene zavarovalnice.

41.Samuel Žbogar
vodja stalnega predstavništva pri Združenih narodih

Kot vodja slovenske misije v Varnostnem svetu Združenih narodov je konec lanskega poletja po odhodu Boštjana Malovrha v Peking prevzel še stalno predstavništvo pri Združenih narodih. Na vprašanje, ali je bil Malovrh moteč, ker je bil imenovan za časa Janševe vlade in četudi je bila zaslužen za članstvo Slovenije v varnostnem svetu, seveda ni neposrednega odgovora. Žbogar ima za seboj bogate diplomatske in tudi politične izkušnje, med drugim je bil veleposlanik v Washingtonu, zunanji minister ter osem let na Kosovu posebni predstavnik Evropske unije in vodja njene pisarne. Pravila mednarodnega reda, ki so vse bolj kaotična, v tranziciji, postavljajo velike sile, v Sloveniji pa smo zraven v osebi Samuela Žbogarja. Skupaj z zunanjo ministrico in premierjem je prepričan, da smo se v varnostnem svetu dokazali kot delegacija, ki nima dvojnih standardov. Pazi se, denimo, ko gre za Gazo, da vedno ko obsodi Izrael, obsodi tudi Hamas.

Primož Lavre

42. Ivo Boscarol
investitor

Po zanj »tihem« letu 2023 je bil podjetnik iz Ajdovščine lani precej bolj aktiven, za povrh pa je dal vedeti, da bo poskusil s svojim projektom stanovanjske soseske na obrobju ljubljanskega BTC pretresti nepremičninski trg v prestolnici in državi. Pionir električnega letalstva je po prodaji Pipistrela svojo energijo in kapital preusmeril v investiranje v projekte, ki skušajo tudi izboljšati življenje ljudi, ne samo še bolj napolniti njegov žep. Napoved, da naj bi bila stanovanja v njegovi soseski na voljo po znosnih cenah in dostopna srednjemu sloju, je za Ljubljano, kjer zasebni investitorji gradijo skoraj samo še za elito, malodane revolucionarna. Za povrh je Boscarol v letu, ki je za nami, dobil svojo znamko in bil sprejet med žive legende evropskega letalstva.

43. Branimir Štrukelj
glavni tajnik Sviza in predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja

Ve se, brez njega in njegovega številnega šolskega sindikata, katerega glavni tajnik je, ne bi bili podpisani akti, ki opredeljujejo plačno reformo v javnem sektorju. Malce konkurence mu dela le Jakob Počivavšek, ki predseduje sindikatu Pergam in je poleg tega še predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja. »Ni dvoma, da je tudi vlada morala narediti pomembno pot do tega, da smo prišli skupaj, in to je seveda dragoceno,« je do vladne pripravljenosti na socialni dialog dejal Branimir Štrukelj, potem ko si je roke podal s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem in ministrom za javno upravo Francem Propsom. Za Štruklja je problem, ker »v resnici ni prišlo do odprave plačnih nesorazmerij, ampak do nekega relativno splošnega zvišanja plač, ki je sledilo tistemu prvemu stavkovnemu dogovoru«. Prav tako se v nov plačni sistem prenašajo nekateri sistemski problemi sedanjega. Vse od leta 2007 je državni svetnik, sedi tudi v nadzornem svetu Modre zavarovalnice.

44. Miodrag Đorđević
predsednik vrhovnega sodišča

Še dve leti in dopolnil bo 70 let, ko mu po zakonu o sodniški službi preneha funkcija sodnika, zato šestletnega mandata ne bo dokončal. Ob tej »pretnji« upokojitve ne izključuje možnosti, da bo kandidiral za ustavnega sodnika. Pred zdajšnjo funkcijo je bil več let podpredsednik vrhovnega sodišča. Zadovoljen je, ker je lokacija za sodno stavbo na Bežigrajskem dvoru vnovič aktualna, stavba na Litijski pa je po njegovem prepričanju povsem neprimerna: ni le premajhna, temveč je tudi popolnoma nefunkcionalna. Škoda, ker tega ni ni povedal (imel priložnost povedati) že prejšnji pravosodni ministrici. Kot pravi, gre pri malce slabših statističnih podatkih za podaljšanja reševanja pomembnejših in ne vseh zadev. Veliko si obeta od prenove sodniške zakonodaje; že dolgo je napovedana uvedba enovitega prvostopenjskega sodnika in mobilnosti sodnikov, ki bi lahko pomagali na drugih sodiščih. Ko se je pred mesecem odbor za pravosodje lotil »krivosodja«, ga je zapustil, takoj po svojem nastopu. »Vprašati se moramo, ali bomo imeli pravno državo z vladavino prava ali pa bo zavladal zakon ulice,« je poudaril.

Sašo Švigelj

45. Tibor Šimonka
predsednik GZS in glavni podpredsednik SIJ

Mož, ki za ruske lastnike vodi skupino Sij (Slovenska industrija jekla), ostaja eden najvplivnejših slovenskih menedžerjev, ki je kot šef gospodarske zbornice tudi v letu 2024 opozarjal na potrebo po razbremenitvi podjetij in plač. Potem ko je bil predlani na udaru zaradi izplačila 21-milijonske nagrade vodstvu Sija, čeprav je bilo podjetje deležno državne pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje, se je Šimonka letos ukvarjal predvsem z odločnim zanikanjem govoric, da namerava ruski oligarh Andrej Zubicki prodati Sij. Podjetje še ni izšlo iz težav, v prvih devetih mesecih je imelo negativni poslovni izid, ob koncu leta pa je napovedalo odpuščanja.

46. Lidija Jerkič
predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

To leto se poslavlja z vrha Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, najštevilnejšega sindikata, dediča v prejšnjem režimu edino dovoljenega sindikata. Novi predsednici ali predsedniku zveze, enemu in drugemu, je pripravljena še eno leto pomagati – če bo to želel. Tudi ona je tako kot sindikalist Branimir Štrukelj od leta 2007 članica državnega sveta. V novoletnem voščilu se pritožuje, ker pri pogajanjih za kolektivne pogodbe vsako leto težje dosegajo sporazume, ki zahtevajo socialni dialog. »Ne tam, kjer je zraven država, ampak na ravni podjetij ali panog. Tudi če imajo zakonski okvir, je težava velika.« Pri tem omenja paniko okoli pravice do odklopa. »Je res postala to pravica takrat, ko so nanjo pokazali iz Evrope? Seveda ne, a šele takrat so jo vzeli zares. Pa norčevanje o evidentiranju delovnega časa? Oba primera sta pokazala, da kljub navideznemu pravnemu redu obstaja temeljno nepoznavanje delavske ustave.«

47. Jelka Godec
vodja poslanske skupine SDS

Od maja 2022 vodi poslance SDS. V stranki je že zasedla položaj podpredsednice, vnovič je bil nanj izvoljena leta 2021. Poslanka je že od leta 2014, vmes pa je bila marca 2022 imenovana za državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade. Zna povedati tudi kaj zunaj okvira in se opravičiti. Tako je v oddaji N1 glede naslovnice, na kateri so bile kot nacistke prikazane poslanke Svobode, dejala, »da ni primerna«. Zmotilo jo je le, da je ni nihče nič vprašal, ko se je na naslovnici v nacistični uniformi pred leti znašel Janez Janša. Demokracijo in Mladino je Jelka Godec, pred vstopom v politiko učiteljica, tako postavila na isto raven. Na zadnjih lokalnih volitvah jo je v tekmi za županjo Šentjurja prepričljivo v drugem krogu premagal dolgoletni župan Marko Diaci.

Šimen Zupančič

48. Martin Golob
župnik v Grosuplju

Do lanskega poletja je knjiga grosupeljskega župnika, izdana pri Družini, Na spletni prižnici dočakala devet ponatisov in bila prodana v 25.000 izvodih. Martin Golob je tako napisal eno najbolj prodanih knjig za odrasle v zadnjih dveh desetletjih. Začel je leta 2018, takrat je bil župnik v Srednji vasi v Bohinju, z vlogom; bolj »po domače« in blizu mladim je govoril v kamero in to objavil na spletu. Nadaljeval je z mašami na spletu v času pandemije. S svojimi »populističnimi« pristopi med kolegi duhovniki dvigne tudi kakšno obrv. A nič »disidentskega« ne govori in piše, še manj teološko poglobljenega oziroma težkega. Glede celibata, denimo, pravi, da če bi ga želeli ukiniti, bi morali spremeniti tudi način življenja duhovnika, da bi bili ljudem na razpolago osem ur, v preostalem času pa bi se posvečali družini. Njegov delovnik je zdaj 24 ur na dan.

49. Jani Prednik
vodja poslanske skupine SD

Na kongresu SD mu ni uspelo postati predsednik stranke, ostaja pa vodja njene poslanske skupine, čeprav je v drugem krogu stavil na Milana Brgleza, ne pa na zmagovalca Matjaža Hana. S predsedniško kandidaturo si je zapravil priložnost, da bi še naprej ostal podpredsednik stranke. Očitno pa so bile ambicije prevelike, kar pa ne pomeni, da jih nekoč ne bo mogel uresničiti. Večkrat je kritičen do vlade in lastne stranke. Njegov poziv o zamrznitvi novega sistema izračunavanja omrežnin in dviga cen položnic za električno energijo je upoštevala vsa vladna koalicija in tudi sam premier Robert Golob, vendar ga agencija za energijo za zdaj ignorira. Na državnozborskih volitvah je prejel daleč največ glasov med izvoljeni poslanci SD, prehitel je Hana in dosegel celo dvakrat boljši odstotek od takratne predsednice Tanje Fajon.

Žan Kolman/KPV

50. Tina Gaber
partnerka Roberta Goloba

Čeprav predsednik vlade vztraja, da njegova partnerka nima vpliva nanj in na delo vlade, je dokazov o nasprotnem več kot dovolj: vmešavala se je v pripravo novega zakona o zaščiti živali, v premierjev kabinet je pripeljala svoje kadre, Uroš Brežan in Irena Šinko pa naj bi tudi zaradi nje izgubila ministrska stolčka. Čeprav je njen prispevek k oblikovanju javne podobe predsednika vlade izrazito neposrečen, si tega ne pusti dopovedati, za povrh celo javno kritizira piarovske objave vlade, kot denimo ob vladni promociji tradicionalnega slovenskega zajtrka, pri katerem ji gre na živce maslo.

51. Blaž Miklavčič
direktor GH Holdinga

Eden največjih slovenskih gradbenikov mastno služi s projekti v zdravstvu: energetska sanacija in notranja prenova glavne stavke UKC Ljubljana bo od predvidenih 107 milijonih še za dodatnih 25 milijonov evrov dražja, ob tem pa GH Holding za 65 milijonov evrov izvaja še nadgradnjo mariborske onkologije. Miklavčiču gre na roko tudi katastrofalna neučinkovitost ministrstva za zdravje pri velikih investicijah – poleti 2024 je zapletanje s protipotresno obnovo še podražilo prenovo ljubljanskega UKC, v Mariboru pa so projekt onkologije zavlekli zapleti z odkupom stanovanj na Masarykovi ulici. Podpisujejo se novi aneksi, zadeve se dražijo, ministrstvo pa šefu GH Holdinga nemočno očita izsiljevanje in oderuštvo.

52. Marko Lotrič
predsednik državnega sveta

Ko se je po izvolitvi za predsednika državnega sveta umaknil s položaja generalnega direktorja skupine Lotrič Metrology, so vodenje podjetja prevzeli člani njegove družine. Že pred tem jim je prepustil dobro tretjino lastništva. Predvidoma 18. januarja bo na Brdu pri Kranju ustanovil novo politično stranko Fokus. Njen cilj bo celovit in trajnosten razvoj države s poudarkom na gospodarskem razvoju, skladnem regionalnem razvoju in vlaganjih v infrastrukturo, učinkovitem javnem servisu, dobrem upravljanju države ter kulturnem razvoju in identiteti. Na vprašanja, kdo bodo še ustanovni član stranke, ne odgovarja, je pa za Delo že pred meseci dejal, da v njegovi iniciativi sodelujejo tudi župan Žirovnice Leopold Pogačar, podjetnika Igor Akrapovič in Marko Lukić ter strokovnjakinja za evropske projekte in sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs. Ta nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo v zadnji Janševi vladi naj bi bila ključna operativka ustanavljanja nove stranke. Leta 2022 je v kvoti SLS kandidirala na listi Povežimo Slovenijo.

Primož Lavre

53. Joško Kadivnik
direktor Sove

Izkazal se je v zvezi z aretacijo ruskih vohunov in njihovo zamenjavo v mednarodni akciji izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo. Po uspešni akciji ga je obiskal direktor ameriške obveščevalne službe Cia William Burns in se naši agenciji in državi osebno zahvalil za sodelovanje. S tem so se razblinile obtožbe Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava, da naj bi premier Robert Golob osebno vplival na datum aretacije ruskih vohunov. Te je Kadivnik od vsega začetka zanikal, vendar pa podrobnosti zaradi tajnosti operacije ni mogel razkrivati. Je pa preiskovalna komisija v državnem zboru v poročilu zapisala, da se je o aretaciji ruskih vohunov Sova koordinirala s tujo obveščevalno službo. Joško Kadivnik je do imenovanja za direktorja Sove v njej opravljal različne vodstvene funkcije, nazadnje je bil namestnik direktorja.

54. Matej Tašner Vatovec
vodja poslanske skupine Levice

Ob burnem dogajanju v Levici, ki je izraz zadreg in stisk sodelovanja stranke v vladi (poslanec Miha Kordiš, vodja levega pravovernega krila, je njen močan simptom), ostaja Matej Tašner Vatovec zanesljivi vodja poslanske skupine Levice. Čeprav stranka ve, kaj je realnost in se trudi premakniti le tisto, kar je v »kapitalističnem neoliberalnem redu« mogoče (spreminjati zakonodajo, deliti javni denar …, ne pa družbe obrniti na glavo), rad s kolegi poslanci na desni bije ideološke boje. Uspešno in manj uspešno. Racionalizira, da tisto, kar se je imenovalo komunizem, sploh ni bil komunizem (»komunizma v zgodovini človeštva nikoli ni bilo«), torej tudi žrtev komunizma ni bilo. Kajti komunizem je neka lepa ideja. Oktobra ga je na omrežju x krepko polomil z zapisom, da so fojbe po ugotovitvah mešane komisije zgodovinarjev mitologija. Njegovo ženo Majo Tašner Vatovec je Levica zaposlila kot vodjo kabineta ministra za delo Luke Mesca.

Sašo Radej

55. Andrej Slapar
predsednik uprave Zavarovalnice Triglav

Od leta 2013 (in skozi pet vlad) je šef največje domače zavarovalnice, ki se je lani »pobrala« po zanjo manj uspešnem letu 2023. Potem ko je imela Skupina Triglav predlani v prvih devetih mesecih leta 9,6 milijona evrov izgube (zlasti na račun izplačila odškodnin po katastrofalnih poplavah ter zamrznitve cene dopolnilnega zavarovanja), je leto 2024 prineslo preobrat in kar 106,8 milijona evrov čistega dobička. Slapar se je lani poslovil od vodenja Teniške zveze Slovenije, katere predsednik je bil od 2018.

56. Boštjan Košak
predsednik uprave Telekoma

Že dobri dve leti je Košak na čelu slovenskega telekomunikacijskega giganta, kjer, tako se zdi, predvsem drži glavo dol in ne skuša vleči potez, ki bi ga lahko spravile v težave. Se pravi, nič takega, kar bi vznejevoljilo največjega lastnika državo (oziroma aktualno oblast), hkrati pa mora skrbeti za poslovno uspešnost družbe. Glede na to, da so prihodki Skupine Telekom Slovenije v prvih devetih mesecih znašali 536,4 milijona evrov, čisti dobiček pa 46,6 milijona evrov, oboje nad načrti, število uporabnikov Telekoma pa se je povečalo za šest odstotkov, je bilo po tej plati leto zanj uspešno.

57. Romana Tomc
evropska poslanka SDS in podpredsednica ELS

Če kdo, je Romana Tomc velika zmagovalka evropskih volitev. Prejela je največ, tj. 73.515 preferenčnih glasov, kar je skoraj 36 odstotkov vseh oddanih glasov za listo SDS. S 141 glasovi od 170 veljavnih je bila nato izvoljena na eno od desetih podpredsedniških položajev skupine Evropske ljudske stranke v desetem sklicu Evropskega parlamenta. Sledila je radikalizaciji linije stranke, ki je od leta 2015 postaja vse bolj evroskeptična in vse bliže desnemu antiliberalnemu populizmu. To se je nenazadnje odrazilo tudi v enotnem strankarskem nasprotovanju kandidaturi Ursule von der Layen za vnovično predsednico Evropske komisije in nato pri glasovanju o njeni komisarski ekipi. Letos novembra bo dopolnila šestdeset let. Morda pa bo Romani Tomc – potem ko se je Anže Logar odločil za svojo pot, ker ob vztrajanju Janeza Janša in desnoradikalnem zasuku stranke ni več videl perspektive – enkrat v prihodnje dano voditi stranko SDS. Zdaj je ena od njenih treh podpredsednikov.

58. Andreja Katič
pravosodna ministrica

Po odstopu Dominike Švarc Pipan zaradi afere Litijska se je vrnila na čelo ministrstva, ki ga je vodila v času Šarčeve vlade. Tanja Fajon je ni videla med svojimi kadri, zato je bila v Golobovi vladi sprva državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo. Na kongresu SD je postala podpredsednica in dobila daleč največje število glasov med posamičnimi kandidati. Sama, kot pravi, sporne pogodbe o nakupu prostorov na Litijski za sodno palačo, ne bi podpisala, saj se že vrsto let zavzema za gradnjo nove sodne palače, v kateri bi nastanili vsa ljubljanska sodišča. Trenutno država za najem prostorov za delovanje sodišče v Ljubljani odšteje 322 tisoč evrov mesečno. Obljubila je tudi pripravo nove zakonodaje, ki bi zagotovila učinkovitejše delovanje sodišč, prav tako tudi prenovo kazenskega zakonika. Začetek njenega mandata se je začel z uspešnim imenovanjem Katarine Bergant za generalno državno tožilko, na dneve pravosodja pa ji je uspelo pripeljati evropsko generalno tožilko Lauro Codruța Kövesi.

59. Matjaž Nemec
evropski poslanec in podpredsednik SD

Na evropskih volitvah je bil nosilec liste SD in dobil tudi največ preferenčnih glasov. Tako je premagal močnega kandidata Milana Brgleza, ki je nastopal zadnji na listi, vendar ni bil več izvoljen za evropskega poslanca. SD se je uvrstila v Evropski parlament, vendar zgolj z enim poslancem. Čeprav je njegova skupina evropskih socialistov podprla predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, je sam ni podprl. Pri glasovanju o celotni Evropski komisiji pa se je vzdržal, vendar pa je podprl slovensko komisarko Marto Kos. Še pred evropskimi volitvami je bil Matjaž Nemec na izrednem kongresu vnovič izvoljen za podpredsednika stranke.

Sašo Radej

60. Borut Pahor
nekdanji predsednik republike

Še vedno je v igri za posebnega odposlanca za dialog med Beogradom in Prištino, ki je pristojen tudi za druga vprašanja v zvezi z Zahodnim Balkanom. Morda so njegove možnosti za uspeh nekoliko manjše, saj mu evropska komisarka za širitev Marta Kos ni naklonjena. A izbirala bo visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Sedanjemu odposlancu Miroslavu Lajčaku se mandat izteče konec januarja. Borut Pahor je še vedno zelo vpliven tudi v slovenski politiki. V nedavnem intervjuju za Radio Slovenija je kritiziral aktualno predsednico Natašo Pirc Musar, da bi morala predstavljati vse Slovence ter da se mora znati usklajevati s poslanskimi skupinami pri kandidatih za funkcije, za katere je pristojna. Borut Pahor je po odhodu iz pisarne bivšega predsednika ustanovil zavod Prijatelji Zahodnega Balkana, ki ga tudi vodi. Napisal je priročnik Zmaga je začetek, v katerem je opisal izkušnje iz svoje politične kariere. Še vedno tudi snema Mastercardove podkaste navdiha in v njih intervjuva znane osebnosti.

NADALJEVANJE LESTVICE 100 VPLIVNIH TUKAJ