tesno Svet24.si

Najemodajalci bi za enoposteljno sobo radi ...

tone stojko Svet24.si

Izkušen fotoreporter osupel, policaj mu je ...

dunaj, AKH, bolnišnica Svet24.si

V največji dunajski bolnišnici vsi covidni ...

bojan pozar jelincic bobo1 Reporter.si

Bojan Požar ustvarja milijone s portalom v lasti ...

20210610-01064860 Necenzurirano

Minister Dikaučič, kje je denar iz vaših ...

Creator Njena.si

Jesen bo v znamenju tega trenda

sveča Ekipa24.si

Celotna regija je v solzah! Umrl je največji ...

Magazin

Štorklje zapuščajo Prekmurje, a vedno več jih je v drugih delih Slovenije

Deli na:
Štorklje zapuščajo Prekmurje, a vedno več jih je v drugih delih Slovenije

Štorklje - Foto: Gregor Domanjko

Število parov bele štorklje je v zadnjih letih povsod po Sloveniji konstantno oziroma narašča, le v Prekmurju počasi, a vztrajno pada. Leta 1999 je tako pri nas gnezdilo 200 parov, lani pa 259, je povedal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damijan Denac.

Pri DOPPS, kjer od leta 1999 spremljajo število parov bele štorklje pri nas, tako ugotavljajo, da je ta vrsta začela naseljevati območja, kjer tradicionalno ni gnezdila. Iz Prekmurja se širi proti severozahodu, vse do Gorenjske.

Eno od območij, kjer se je njena populacija v zadnjih 22 letih povečala praktično iz nič na okoli deset parov, je Savska ravan, je pojasnil Denac. Podobno je v delu Dolenjskega podolja od Grosuplja proti Novemu mestu, kjer leta 1999 ni gnezdila nobena štorklja, danes pa je tam okoli 20 parov. V Beli krajini se je populacija povečala s petih parov na zdajšnjih okoli deset, na Ljubljanskem barju z enega para na okoli deset, na območju Krške ravni pa z deset na okoli 30 parov.

Štorklje gnezdijo tudi na posameznih drugih lokacijah. "Je pa treba poudariti, da bela štorklja s svojega tradicionalnega naselitvenega območja, Prekmurja, počasi, a vztrajno izginja. Tako je na Murski ravni leta 1999 gnezdilo 87 parov belih štorkelj, lani pa le še 55 parov," je opozoril Denac.

Vzroki za to so po njegovih besedah v spremembah v okolju, predvsem pri virih hrane. Štorklja se hrani z žuželkami, malimi sesalci in dvoživkami, ki jih najpogosteje lovi na travnikih. Ker pa je zaradi intenzivne kmetijske obdelave v Prekmurju ostalo zelo malo travnikov, tudi hrane tam zanje ni dovolj.


"Skrb vzbujajoče je, da se posledice odražajo pri vrsti, ki niti ni velik ekološki specialist, ki ima dokaj širok spekter plena, ki ga lovi. In če začne upadati vrsta, ki ni specialist, pomeni, da je generalno stanje biodiverzitete na tem območju zelo slabo," je opozoril direktor DOPPS.

Bela štorklja je dolgoživeča vrsta, živi do 20 oz. 25 let in se vrača vsako leto v isto gnezdo. Vsako leto znova se obnovi partnerska vez med samcem in samico, zelo pogosto se zgodi, da se na istem gnezdu srečata isti štorklji, ki sta tam gnezdili že prejšnje leto.

"A ta partnerska vez traja samo med gnezdenjem, med skrbjo za mladiče. Ko ti dorastejo in odletijo in se štorklje selijo, se vezi pretrgajo in se par več ne druži. Je pa velika verjetnost, da se naslednje leto srečata na starem gnezdu," je pojasnil Denac.

Mladiči se za razliko od staršev ne vračajo v gnezdo, kjer so se izvalili, ampak se naseljujejo drugje, tudi v drugih državah. Običajno spletajo svoja, t. i. poskusna gnezda, ki jih je lahko več, tudi do deset. Lahko se vrnejo v eno od starih gnezd ali pa spletejo novo. "Dogajajo se tudi pretepi med štorkljami, denimo če bi mlad par želel zasesti staro obstoječe gnezdo, ga njegov 'lastnik' samec brani. Včasih se takšni intenzivni pretepi končajo tudi s smrtjo," je povedal Denac.

Letošnji popis štorkelj se je končal pred kratkim, rezultati bodo znani predvidoma do septembra. DOPPS zadnja leta izvaja tudi raziskavo, v okviru katere so doslej 10 mladih belih štorkelj opremili s sledilnimi napravami, s katerimi ugotavljajo, kje se zadržujejo. Ugotovili so, da štorklje do spolne zrelosti precej aktivno migrirajo. Ena od njih se je npr. selila iz Sudana v Turčijo in nazaj v Egipt.

Loading...