Revija Reporter
Magazin

Diamantne maturantke danes (1): Karmen Štendler

Nenad Glücks
894

1. maj. 2022 7:52 Osveženo: 7:52 / 01. 5. 2022

Deli na:

Karmen Štendler je leta 2009 kot diamantna maturantka maturirala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.

Mirjam Cancer

Bile so smetana med slovenskimi maturanti. Najboljše med najboljšimi. Ne »zgolj« zlate maturantke (tako označujejo tiste, ki na maturi dosežejo najmanj 30 točk), pač pa so dosegle vse možne točke – 34. Zanje velja oznaka diamantne maturantke. A če so bile v času svoje mature še neizbrušeni diamanti, so zdaj že dosegle marsikaj v svojih karierah. Predstavljamo gospe z različnih področij, katerih skupna značilnost je odličnost. Da, poiskali smo tudi nekdanje moške diamantne maturante (teh je sicer manjšina), vendar se ni nihče od njih opogumil za predstavitev.

Karmen Štendler je leta 2009 kot diamantna maturantka maturirala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Začela je na bežigrajski, vzporedno pa se je šolala na konservatoriju, kjer je imela zgolj glasbene predmete. Nato se je v tretjem letniku odločila, da se bo posvetila glasbi, tako da se je vpisala na »polni« program umetniške gimnazije na konservatorju.

Potem je na Glasbeni akademiji v Ljubljani končala prvo stopnjo bolonjskega študija in se vpisala na magistrski študij. Že prvo leto podiplomskega študija je šla na študentsko izmenjavo v Stuttgart. Polovico podiplomskega študija je tako opravila v Nemčiji, nakar se je leta 2014 dokončno preselila v mesto Weimar v nemški zvezni deželi Turingiji, kjer je zaključila še en magistrski študij na Univerzi za glasbo Franza Liszta ter letos še podiplomsko solistično koncertno specializacijo.

Priznana mednarodna klasična kitaristka Karmen Štendler si je že v gimnazijskih časih po tihem predstavljala, da bo živela v tujini. Zato si je na maturi tudi izbrala nemščino kot izbirni predmet. Za študij v Weimarju ji je uspelo pridobiti tudi štipendijo Nemške službe za akademske izmenjave (Deutscher Akademischer Austauschdienst), s pomočjo katere se je lahko povsem posvetila študiju, saj ji ni bilo še dodatno treba služiti denarja.

Seveda to štipendijo pridobijo samo najbolj perspektivni študentje. Posebnih težav s prilagajanjem na novo okolje ni imela, s sodobno tehnologijo lahko tako ali tako ostane v dnevnem stiku s starši in prijatelji v Sloveniji. Trikrat letno pride za dlje časa domov. Sicer pa, kamorkoli pride, se hitro počuti kot doma. Leto dni je študirala tudi v Španiji.

V Weimarju se počuti zelo prijetno. Je umetniško, nekoliko starinsko mesto, a tudi z mnogo študenti. Ima le 65 tisoč prebivalcev, vendar z bogato zgodovino (tudi) klasične glasbe. Ogromno je festivalov, prireditev, koncertov.

Štendlerjeva ima status, podoben tistemu, kot ga imajo v Sloveniji samozaposleni v kulturi. V Nemčiji se socialno in zdravstveno zavarovanje zaračuna glede na prihodek, kar se ji zdi pošteno. Profesionalno največ kombinira koncertiranje, poučevanje in snemalne projekte.

Presenetila nas je s podatkom, da so v Weimarju stroški najema stanovanja bistveno nižji kot v Ljubljani. Tudi njen partner je klasični kitarist, ki sicer prihaja iz Španije, kjer sta se tudi spoznala. Že skoraj štiri leta živita v Weimarju, kjer je tudi on zaključil magistrski študij.