Po elektrificirani progi še naprej na dizelski pogon

Za nekatere, na primer za razpadajočo nekdanjo kolodvorsko restavracijo, je bilo treba le nekaj »kozmetičnih« posegov, da so soboško sramoto skrili pred preveč občutljivimi očmi stotnije povabljencev s premierjem Cerarjem na čelu. Da bi jo lahko že zdavnaj podrli, trdijo na Jevškovem županstvu, v upravni enoti pa trdijo, da gradbenega dovoljenja za rušenje niso mogli izdati, ker jim to onemogočil odlok, sprejet v mestnem svetu. Jevškovi jim vračajo, da so preveč todi pri upoštevanju občinskih predpisov.

Druge lažne resnice pa se s kozmetiko ne bo dalo popraviti. Gre za kruto dejstvo, da nova proga nima dovolj močnega napajanja z električno energijo. Povedano preprosto! Eizenponarji so elektrovleko težkih tovornih vlakov priključili na obstoječi 35 kilovoltni daljnovod, ki napaja gospodinjstva in gospodarstvo na Goričkem. Ves problem bi rešil visokonapetostni dvakrat 110 kilovoltni daljnovod, vendar nič ne kaže, da bo kmalu po njem stekla električna energija. Dela je ustavil sklep upravnega sodišča, ki je na osnovi pritožbe lastnikov Klinike Rimska Čarda razveljavilo gradbeno dovoljenje.

Žice so delavci zagrebškega Dalekovoda potegnili do Čarde pri Martjancih, vse do Vaneče v razdalji nekaj kilometrov pa v nebo štrlijo goli stebri. Kakih osem let traja pravda lastnikov Klinike Rimska Čarda in investitorja Elektra Maribor. Da je trasa potegnjena preveč blizu klinike, trdijo prv in investitorju očitajo, da so ob pripravi državnega lokacijskega načrta uporabljali zastarele geodetske karte, v katerih njihov objekt ni bil vrisan, čeprav je bil že zgrajen. Da je menda za vse krivo Ustavno sodišče, ki je letos razveljavilo nekatera določila Energetskega zakona.

Čeprav bo Elektru Maribor Ministrstvo za okolje izdalo novo gradbeno dovoljenje, se pravdni boj lastnikov klinike Rimska Čarda ne bo končal. Zanje je pač nesprejemljivo, da bo trasa daljnovoda tekla le 20 metrov od klinike, ker jim pač ni vseeno za paciente, zaposlene in tudi občutljive naprave. Z načrtovanim visokonapetostnim daljnovodom so že leta križi in težave. Civilna iniciativa Dankovci je namreč leta in leta zahtevala, da se med njihovo vasjo in Mačkovci, kjer je nov transformator, daljnovod spelje pod zemljo, vendar je bil investitor neomajen.

In tako bodo vse do dokončanja del na visokonapetostnem daljnovodu, kdaj bo to, še ni jasno, vlaki na Goričko vozili bolj po polževo. Hitrost do 160 km/h bodo še nekaj časa mokre sanje Slovenskih železnic. Naenkrat je lahko na tej trasi le en vlak z elektro vleko, dva pomenita električni mrk. Tudi s polno obremenitvijo električnih lokomotiv bi na celotnem prostoru Goričkega prebivalstvo in gospodarstvo zavili v električni mrk. Tudi zato dizelske lokomotive še ne gredo v pokoj, čeprav je Miro Cerar s simbolično predajo ključev napovedal njihov konec .