Slovenci in Madžari imamo podobno zgodovinsko izkušnjo. Po prvi svetovni vojni smo bili oboji največji osmoljenci novega zarisovanja meja na stari celini. Tako Slovenci kot Madžari smo se morali leta 1920 sprijazniti s tem, da je zunaj matične države ostala tretjina rojakov. Noben drug evropski narod ni plačal tako visoka davka, niti Nemci, ki veljajo za največje poražence prve svetovne vojne. Zato je Slovencem, ki se prav te dni spominjamo nesrečnega koroškega plebiscita, mogoče razumeti madžarsko trianonsko tragedijo po prvi svetovni vojni.
Vendar je pravično tudi povedati, da je bila predvojna Madžarska oziroma Ogrska, ki je bila po letu 1867 znotraj Habsburške monarhije tako rekoč samostojna država, zatiralska skorajda do vseh, ki so niso bili Madžari. V Ogrski so bili nemadžarski narodi, ki so pomenili več kot polovico prebivalstva, izpostavljeni siloviti madžarizaciji. Takšno usodo so doživljali tudi prekmurski Slovenci. Položaj Slovencev na Ogrskem ni bil rožnat, saj so bili vladajočim Madžarom zaradi svoje gospodarske in socialne šibkosti podrejeni tudi ekonomsko.
Nič hudega, če matična država pomaga svojim zamejcem, a sporno bi bilo, če bi se ta denarni tok iz sosednje države uporabljal za morebitno madžarizacijo prekmurskih Slovencev v dvojezičnih občinah, ki bi temeljila na gospodarski odvisnosti slovenskih podjetnikov in kmetov od stalnega pritoka forintov iz Madžarske.
Nova meja, ki so jo v deželi med Muro in Rabo zarisali po prvi svetovni vojni, mogoče ni bila najbolj premišljena. Kraljevina SHS ni dobila porabskih Slovencev, je pa dobila kraje s številno madžarsko skupnostjo. A takšna je zgodovina in s tem se je pač treba sprijazniti. Slovenci in Madžari, ne glede na morebitne bolečine zaradi meja po prvi svetovni vojni, nimamo vzrokov za kakšne večje spore. Med Slovenci in Madžari ni bilo v zgodovini nobenega velikega, travmatičnega in globoko zakoreninjenega spora, kot je na primer med Madžari in Romuni. Tudi slovenski odnos do madžarske manjšine ni bil nikoli zatiralski.
Toda v zadnjem času poleg madžarskih nakupov nogometnega kluba Lendava in Term Lendava buri duhove v deželi onkraj Mure denar, ki ga Orbanova Madžarska namenja za gospodarski razvoj svojih rojakov v sosednjih državah, med katerimi so tudi prekmurski Madžari (teh je po popisih nekaj manj kot 6000).
Nič hudega, če matična država pomaga svojim zamejcem, a sporno bi bilo, če bi se ta denarni tok iz sosednje države uporabljal za morebitno madžarizacijo prekmurskih Slovencev v dvojezičnih občinah, ki bi temeljila na gospodarski odvisnosti slovenskih podjetnikov in kmetov od stalnega pritoka forintov iz Madžarske. To bi bilo nespametno početje, ki bi skalilo odnose med narodoma. Pa tudi Slovenci bi morali pokazati več narodne zavesti in se upreti morebitni skušnjavi, da bi zaradi ekonomskih razlogov izbirali med slovenstvom in Orbanovimi forinti.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
