V sodelovanju s študijskim centrom za narodno spravo je državni svet izdal in založil monografijo znanstvenih prispevkov z naslovom Leto 1945 – 70 let potem.

Franci Donko je eden izmed aktivnejših članov gibanja Za otroke in družine, v okviru katerega je bilo zbranih že 7.664 podpisov podpore za novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zaradi poklicne usposobljenosti za socialno delo, psihoterapijo in teologije sodeluje kot strokovni zastopnik starih staršev ugrabljenih otroških dečkov. Pozornost javnosti je pritegnil z javnim pismom profesorjem fakultete za socialno delo, v katerem jih je javno izzval, naj se končno postavijo na stran koroških dečkov, na njuno doživljanje, na njun čustveni svet in predvsem na njune potrebe.

Kdor hoče biti do gostov ustrežljiv in prijazen, ker se zaveda zlatega gostinskega pravila, da je vsak gost kralj, se bo trudil, da v svoji ponudbi ne bo imel nečesa, kar bi dodatno in brez potrebe vznejevoljilo in vznemirilo obiskovalce. Kaj ti namreč pomaga, če imaš na računu zapisano »Hvala za obisk«, odveč je tudi vsaka gostiteljeva prijaznost, če si storil eno samo, v nebo vpijočo napačno potezo.

Od začetka decembra do sredine januarja smo si v Slovenskem etnološkem muzeju lahko ogledali več razstav, ki jih je povezovalo skupno ime Migracije. Med njimi je bil tudi projekt Čakajoči, ki so ga leta 2010, ob počastitvi 60. obletnice Schumanove deklaracije o združeni Evropi, ustvarili Katja Bogataj, Polona Černe, Pavel Ekrias, Neža Jurman, Ana Kerin, Miha Makovec, Barbara Pintar in Lan Seušek (tedaj vsi študentje 4. letnika ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje) pod mentorstvom prof. Alena Ožbolta.

»Ste normalni?« je vprašanje, ki bi ga lahko naslovili na arhitekta Janeza Suhadolca. S kolesom ali peš po samotnih poteh, zaraslih kolovozih, z vlakom in čolnom po rekah, morjih in kanalih ter morda le enkrat samkrat z jadrnico, že ve, zakaj, še vedno vandra sem in tja, tudi do roba, do zadnjega kota. Kje vse je bil in kje vse bi moral ali si še želi biti? Kaj vse je ustvaril, razmišljal in napisal v zanj značilnem šegavo-nagajivem slogu? Bo držalo, ko zase pravi: »Pravzaprav se še nisem čisto odločil, kaj naj bi v življenju čisto zares delal?«

Zaostrenemu odnosu med veleposlaništvoma v Moskvi in Kijevu ni konca. Razlog je v sporu med veleposlanikom Primožem Šeligo in njegovo nekdanjo partnerico Natašo Prah, sedanjo veleposlanico v Kijevu.

Kako bo veleposlanik v Moskvi Primož Šeligo upravičil krajo treh ruskih hrtov, ki so bili poprej v skupni lasti z nekdanjo partnerico Natašo Prah, sedanjo veleposlanico v Kijevu?

Odstranitev nekdanje začasne lesene Ribje brvi čez Ljubljanice, ki je zaradi propadanja lesene konstrukcije postala nevarna za uporabo, ter začetek gradnje nove, je spodbudila ugibanja in razmišljanja. Le zakaj je mestnim arhitektom in urbanistom veliko bližje povsem modernistična izvedba brvi iz jeklene konstrukcije z ograjo iz lepljenega brezbarvnega varnostnega stekla, za katero bomo porabili 660.000 evrov, kot pa že leta 1995 do zadnje podrobnosti izdelan načrt Ribje brvi po skici arhitekta Jožeta Plečnika? Z njegovo uresničitvijo bi se lahko drug za drugim zlili v harmonijo trije Plečnikovi mostovi, najprej Tromostovje, Ribja brv in Čevljarski most.

Med iskanjem stricev in tet vladne koalicije smo Gregorja Golobiča zamana vabili na kavico.

Očitki Virantovemu poslanskemu odpadniku Ivanu Vogrinu, zakaj je kandidiral za poslanca, namesto da bi kot odgovorni lastnik reševal svoje podjetje Interles za montažo in proizvodnjo oken, so toliko večji zaradi številnih ogoljufanih upnikov. Po doslej zbranih informacijah naj bi teh bilo 19, Vogrinovo podjetje pa jim še vedno dolguje dobrih 100 tisoč evrov. Nekateri upniki so proti poslancu Vogrinu že vložili kazenske ovadbe. Na fotografiji posestvo Ivana Vogrina v Voličini pri Lenartu