Glavni pobudnik kazenskih ovadb proti poslancu in podjetniku Ivanu Vogrinu zaradi poslovne goljufije, med katerimi se je ena izmed njih že znašla na mariborskem tožilstvu, naj bi bil anonimni upnik, ki mu Vogrin dolguje 10.000 evrov. Tako naj bi že poklical več drugih upnikov, med njimi upnico Andrejo iz Murske Sobote, ki zaradi morebitnih neprijetnosti ni želela, da zapišemo njen priimek. Povedala nam je, da je bila oškodovana v višini 1.500 evrov, kot je znašal polovični avans za celotno plačilo storitve v višini 3.000 evrov.
Plačaj, kar si dolžan
Upnica Andreja se je za podjetje Interles odločila predvsem zato, ker so v njem sloveli po dobri kvaliteti oken, njihovi monterji pa kot natančni in vestni. Ko se je ob prenovi sobe prvič odločila za njihovo ponudbo, ni imela nobenih slabih izkušenj, res pa je, da je takrat naročila le montažo enega okna: »Ob naslednji prenovi septembra lani je bilo naše naročilo bistveno večje, nič hudega sluteč smo plačali polovični avans. Ker dane obljube niso izpolnili, sem se novembra zglasila na sedežu podjetja, kjer so mi v prisotnosti direktorja Vogrina zatrjevali, da bodo okna montirali decembra. Nato so telefoni zvonili v prazno, decembra, ko je bila obljubljena montaža, je bil sedež podjetja v Lenartu že zaprt. Svoje pravice smo poskusili uveljaviti tudi s pomočjo brezplačne pravne pomoči in pom Zvezi potrošnikov, a neuspešno. Direktor Vogrin mi je februarja letos prvič in tudi zadnjič odgovoril na moje elektronsko pismo, češ da še vedno čakajo na tujega strateškega partnerja.«
Med upniki se je znašel tudi Andrejin sorodnik Tomaž Seršen, prav tako iz Murske Sobote, ki je naročil montažo okenskih rolet v višini 600 evrov in plačal 300 evrov avansa: » Že prej sem naročil vsa okna pri Interlesu in z njimi nisem imel prav nobenih težav. Po opravljenih meritvah smo sklenili pogodbo ter ob tem plačali polovični avans, nato so še dva tedna pred montažo poklicali in prišli ob dogovorjenem roku. Pri našem zadnjem, zdaj že četrtem sodelovanju, se je povsem zalomilo. Ko smo izvedeli, da bo podjetje šlo v stečaj, smo se zglasili na sedežu, kjer smo na povsem običajnem papirju podpisali izjavo, da odstopamo od pogodbe, denarja pa nam niso bili pripravljeni vrniti. To me je seveda zelo presenetilo glede na to, da so v tistem času, ko je nad firmo že visel stečaj, še vedno zbirali nova naročila. Kasneje niso več odgovarjali po telefonu in na elektronska obvestila, direktor Vogrin ni želel dvigniti niti osebno poslane pošte. Kaj naj rečem, ne zdi se mi pošteno. Če mu res tako gori pod petami, ker so ga drugi pustili na cedilu, bi moral prodati hipodrom, ki ga ima pri Lenartu, pa je tako prizadel nas, male upnike, država pa ob vsem tem ničesar ne stori.«
V podjetju Ivana Vogrina, ki je javno zatrjeval, da je povrnil dolg okoli 70 odstotkom upnikov, še vedno pa je dolžan okoli 100.000 evrov, naj bi po doslej zbranih informacijah ogoljufali 19 upnikov, med njimi Zdravka Fevka iz Vuzenice in Majo Kovačec s Ptuja, ki naj bi plačala kar stoodstotni avans. Trenutno je nedosegljiva, saj naj bi bila v tujini, po besedah upnice Andreje pa naj bi prav Maja skupaj z neimenovanim upnikom iz Izole med najbolj prizadetimi upniki. »Vsi smo jezni nanj,« je prizadeto povedala upnica Andreja. »Avans, ki sem ga plačala, zame ni majhen, zato si ne morem privoščiti odvetnika. Javno sem že povedala, kaj si mislim o Vogrinu, vendar mojih izjav niso v celoti objavili, čeprav ga nisem žalila. Ne vem, slišala sem, da naj bi bil poslovno povezan s Hildo Tovšak, ker naj bi opravljal posle za Vegrad.«
VEČ V TISKANI IZDAJI