Slovenski škofje prosijo vernike, naj molijo za zdravje papeža Frančiška, ki se zaradi pljučnice zdravi v rimski kliniki Gemelli.

Nepovezani poslanec Dejan Kaloh je napovedal, da bo s poslancem Svobode Miroslavom Gregoričem ustanovil parlamentarno skupino prijateljstva z Rusijo. S tem bi lahko slovenski poslanci po njegovem prispevali k miru v Ukrajini in diplomaciji. V poslanski skupini Svobode pravijo, da je sodelovanje v skupini prijateljstva odločitev poslancev.

Ameriška škofovska konferenca je vložila tožbo proti vladi predsednika Donalda Trumpa zaradi prekinitve financiranja programa za pomoč pri namestitvah beguncev, so v sredo poročali ameriški mediji. To je ena od skoraj 100 doslej vloženih tožb proti ukrepom Trumpove vlade.

Predsednik ZDA Donald Trump je danes v zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social označil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za "relativno uspešnega komika" in neizvoljenega diktatorja, ki bo "kmalu ostal brez države, če se ne bo zganil". Trump je še zatrdil, da lahko samo on zagotovi konec vojne v Ukrajini.

V Avstriji so preprečili domnevni teroristični napad na eni od pomembnejših železniških postaj na Dunaju, ki ga je načrtoval 14-letnik, so danes sporočili iz notranjega ministrstva. Najstnika so aretirali 10. februarja, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Papež Frančišek je preživel mirno noč, je po torkovi objavi, da se zdravi za pljučnico, danes sporočil Vatikan. 88-letni poglavar katoliške cerkve je že od minulega petka v bolnišnici Gemelli v Rimu, pred katero se v molitvi zanj zbirajo verniki. K molitvi za papeža so vernike pozvali tudi italijanski škofi.

Ameriški predsednik Donald Trump je obkrožen z dezinformacijami, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski danes dejal v odzivu na nedavne Trumpove komentarje o nizki podpori predsedniku med ukrajinsko javnostjo. ZDA je obtožil, da Rusiji pomagajo pri izvijanju iz mednarodne izolacije zaradi invazije na Ukrajino.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek zvečer dejal, da bi lahko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že zdavnaj končal vojno, ki je sploh ne bi smel začeti. Predsednika države, ki jo je februarja 2022 napadla Rusija, je označil za nesposobneža, ki uživa le štiri odstotke javne podpore, in pozval k volitvam v Ukrajini.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je danes prisegel za drugi petletni mandat. V govoru ob prisegi je kot glavni cilj državnih institucij izpostavil ohranitev miru in varnosti državljanov. Poudaril je tudi, da mora Hrvaška v trenutnih težkih časih v svetu poskrbeti sama zase. Na slovesnosti v Zagrebu sicer ni bilo članov vlade niti vladajoče HDZ.

Vatikan je danes odpovedal za konec tedna predvidena dogodka papeža Frančiška, ki se zdravi v bolnišnici zaradi bronhitisa, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je pripravljen pogajati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, če bo to potrebno, je danes sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Pri tem je poudaril, da ima Ukrajina pravico, da se pridruži Evropski uniji, ne pa tudi Natu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Argentinskemu predsednik Javierju Mileiju grozijo postopek za odstavitev in preiskave zaradi prevare, ker je na družbenem omrežju X prejšnji teden promoviral kriptovaluto $LIBRA. Objavo je kmalu izbrisal, vrednost kriptovalute pa je strmoglavila. Milei je v ponedeljek očitke zavrnil, saj da valute ni promoviral, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ključno vprašanje, ki se zastavlja pred Nemčijo pred volitvami 23. fabrarja, je, ali gre po isti poti kot Italija, Francija, Avstrija in ZDA, pa tudi večina bivših socialističnih držav, med drugim Poljska, Madžarska in Slovaška? Govorim o vstopu v vladavino, za katero je značilno obvladovanje ključnih institucij države, med drugim celotnega pravosodja, medijev in policije, s strani populistične in avtoritarne politične stranke.

Voditelji ključnih evropskih držav, EU in zveze Nato so se včeraj v Parizu strinjali, da morajo evropske države zvišati obrambne izdatke, jih je več sporočilo po srečanju. Po navedbah virov pri EU so pripravljeni Ukrajini zagotoviti varnostna jamstva. Pomen trdnih jamstev je po srečanju poudaril tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da Ukrajina ni bila obveščena o ameriško-ruskih pogovorih, ki bodo v torek potekali v Savdski Arabiji. Ob tem je še dodal, da Ukrajina ne bo priznala nobenih sporazumov, sklenjenih brez sodelovanja Kijeva. Zelenski bo v sredo, le dan po ameriško-ruskem srečanju, obiskal Savdsko Arabijo.

Po pripravljenosti britanskega premierja Keira Starmerja, da v Ukrajino v primeru konca vojne kot mirovne sile pošlje tudi britanske vojake, iz Evrope prihajajo različna stališča. Poljska vojakov ne namerava poslati, Švedska tega ne izključuje, Nemčija in Norveška pa menita, da je o tem še prezgodaj govoriti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Madžarska je bila danes kritična do srečanja voditeljev več evropskih držav, ki bodo v Parizu iskali skupni odgovor na novo ameriško politiko do Ukrajine. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je menil, da je njihov namen preprečiti mirovni dogovor za Ukrajino. Madžarski premier Viktor Orban ima za razliko od večine Evrope zelo prijateljski odnos z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Münchenska varnostna konferenca je bila evropska nočna mora, je v nedeljo ob zaključku dogodka povedal predsednik konference Christoph Heusgen in dodal, da ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa živijo na drugem planetu. Zavzel se je tudi za enotnost v Evropi glede mirovnih pogovorov o vojni v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

»Močni naredijo, kar hočejo, šibki trpijo, kar morajo,« naj bi atenski osvajalci pred napadom sporočili mestni državi Milos. Hladne besede so dve tisočletji kasneje primerna oznaka za novo geopolitično dobo, prav tako prežeto z uveljavljanjem surove moči. Mednarodni pravni red vse bolj živi le še v lepih govorih v Združenih narodih, medtem ko avtoritarni voditelji snujejo nove meje in etnična čiščenja.

Z docentom dr. Simonom Malmenvallom, tudi kustusom v Slovenskem šolskem muzeju, smo se pred tretjo obletnici invazije Ruske federacije na Ukrajina pogovarjali v njegovem kabinetu na teološki fakulteti. Ohranil je stike z različnimi ljudmi, pretežno iz akademskih krogov, tako tistimi iz Ukrajine kot Ukrajinci, ki so se zaradi vojnih razmer znašli v emigraciji, pa tudi z ljudmi iz Belorusije in Rusije.