Rusijo čaka takojšen odgovor, če bi napadla ozemlje katere od držav članic zveze Nato, je v nedeljo na televiziji CBS dejal svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan.

Tako kot v drugih državah so se tudi v Sloveniji organizirale skupine in posamezniki, ki so se pripravljeni boriti na ukrajinskih bojiščih. Pozivu predsednika Zelenskega, naj se pridružijo ukrajinskim prostovoljcem, med njimi so svetovno znani Ukrajinci, boksarska prvaka in brata Vladimir in Vitalij Kličko (župan Kijeva) ter nekdanji ukrajinski predsednik Petro Porošenko, se je doslej odzvalo okoli 15.000 tujcev. Uradno ni znano, koliko jih je med njimi prišlo iz Slovenije.

Anton Grizold je bil obrambni minister v zadnji Drnovškovi vladi in morda bo tudi v naslednji, če jo bo vodil Robert Golob. Z njim se poznata zelo dolgo, zdaj mu strokovno pomaga pri oblikovanju programa za področje varnostne politike.

Število državljanov Ruske federacije v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih povečalo za skoraj šestkrat. Bo po invaziji njihove države v Ukrajino in spopadu z Zahodom Slovenija še prava oaza za ruske državljane?

Premier Janez Janša se primerja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, igra zahodnega evropskega voditelja, po drugi strani pa se brati s politiki, ki imajo dobre odnose z ruskim samodržcem Vladimirjem Putinom in propagirajo njegove politične interese.

Medtem ko slovenski mediji poročajo o invaziji Rusije na Ukrajino, agresivni protizahodni politiki Putina, ruskih vojnih zločinih v Ukrajini in ukrajinskih branilcih domovine, pa lahko na portalu insajder.com najdemo povsem drugačno videnje dogajanja. Oziroma, gre za klasično propagando, v tem primeru prorusko.

Ruske sile so davi izvedle več letalskih napadov na ukrajinsko vojaško oporišče v bližini Lvova na zahodu Ukrajine, so sporočili lokalni predstavniki. Medtem se v Kijevu pripravljajo na srdit spopad za ukrajinsko prestolnico, ki se ji Rusi vse bolj približujejo in ji grozi obkolitev, danes poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Upokojeni sodelavec ZRC SAZU sociolog Tomaž Mastnak je v Dnevnikovi kolumni tudi na rusko agresijo – kot donedavno na cepljenje zoper kovid-19 – pogledal s protiglobalističnimi očali.

Devet evropskih poslancev s prvopodpisanim Klemnom Grošljem (Renew/LMŠ) na čelu Evropsko komisijo poziva, naj od srbskih oblasti znova zahteva, da se pridružijo skupnemu stališču EU glede Rusije. V kolikor bo Srbija omenjeni poziv znova ignorirala, zahtevajo začasno zamrznitev pristopnih pogajanj in tudi finančne podpore EU za to državo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za tuje novinarje v Kijevu ocenil, da je zaradi trdovratnega vojaškega odpora Ukrajine zaznati prve spremembe v drži Rusije. Dodal je, da je Moskva prvič v več kot dveh letih pripravljena na dialog, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Ukrajini naj bi se danes nadaljevala evakuacija ljudi iz obleganega mesta Sumi na severovzhodu države, medtem ko Kijev Rusijo znova obtožuje oviranja evakuacije iz pristaniškega mesta Mariupolj, kjer so humanitarne razmere katastrofalne. Po bolj ali manj vsej Ukrajini so medtem davi donele sirene, ruske sile pa so med drugim vse bližje Kijevu.

Ameriški predsednik Joe Biden je v petek napovedal nove sankcije proti Rusiji, a obenem odločno ponovil, da se ZDA ne bodo neposredno vmešale v vojno v Ukrajini. Kot je posvaril, bi direktna konfrontacija med zvezo Nato in Rusijo namreč pomenila "tretjo svetovno vojno".

Izraelski premier Naftali Benet bi naj ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v telefonskem pogovoru v torek svetoval, da sprejme zahteve ruskega voditelja Vladimirja Putina in se preda ter tako prepreči nadaljnje žrtve, je poročal časnik Jerusalem Post, ki se sklicuje na vire v ukrajinski vladi. Zelenski je Beneta zavrnil.

Razmere na trgu s pšenico so pri nas negotove, potem ko je Madžarska sprejela odlok o uveljavljanju predkupne pravice za izvoz te žitarice in je izvoz iz države praktično ustavljen. Na kmetijskem ministrstvu, kjer so v rednih stikih z madžarsko stranjo, je bil zato danes po neuradnih informacijah krizni sestanek.

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) je dokumentiral številne ruske napade na civilne tarče v Ukrajini, ki bi lahko bili vojni zločini, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala neimenovana tiskovna predstavnica UNHCR.

V Zagrebu je ponoči strmoglavil vojaški brezpilotni letalnik, ki je v hrvaški zračni prostor vstopil iz Madžarske, je sporočila hrvaška vlada. Premier Andrej Plenković je izjavil, da naj bi šlo za letalnik ruske izdelave. Po besedah hrvaškega predsednika Zorana Milanovića je priletel iz Ukrajine, iz Kijeva pa so zatrdili, da letalnik ni njihov. Stromoglavljenje vojaškega brezpilotnega letalnika je danes v hrvaških medijih vest številka ena. Časnik Jutarnji list med drugim navaja teorijo, da naj bi bil cilj letalnika ukrajinsko mesto Jarun, a je prišlo do napake. Dnevnik.hr poroča o domnevni rdeči zvezdi in napisu v cirilici na razbitinah drona.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na današnji seji ruskega varnostnega sveta podprl načrt, da bi se prostovoljci, tudi iz tujine, lahko borili v Ukrajini, kamor je sicer že poslal na tisoče ruskih vojakov. Ukrajinske oblasti pa so se zavezale, da neusposobljenih civilistov, ki se želijo boriti proti Rusiji, ne bodo poslale na fronto, poroča BBC.

Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder je v Moskvi, kjer se je v okviru pogajalskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini sestal z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Schröder je sicer zadnje čase tarča ostrih kritik, ker se ni odrekel visokim, dobro plačanim položajem v ruskih podjetjih in jasno obsodil ruske agresije v zahodni sosedi.

Ukrajina sodi v evropsko družino, so poudarili voditelji članic EU po prvem dnevu neformalnega zasedanja v Versaillesu, ki se je končal sredi noči. A želenih jamstev glede čimprejšnjega članstva v uniji država, ki je v primežu vse bolj krvave vojne, ni dobila. Znova so odmevala opozorila, da hitre poti v unijo ni.

Sankcije, ki jih je zaradi invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedel Zahod, bi lahko povzročile močan porast globalnih cen hrane, je danes posvaril ruski predsednik Vladimir Putin. Obenem je zanikal krivdo Rusije za porast cen energentov. Zagotovil je, da Rusija kljub zahodnim sankcijam energente dobavlja v skladu s sklenjenimi pogodbami.