Dr. Maryna Paliienko, vodja arhivskega oddelka na Taras Schevchenko univerzi v Kijevu, Ukrajini, s katero Alma Mater Europaea – ECM že dolga leta sodeluje, je spregovorila o grožnjah in nevarnostih, ki pretijo ukrajinskim arhivom v trenutni vojni in ruski agresiji.
Izpostavila je pomembnost arhivov zaradi svoje bogate zbirke in kulturne dediščine in pomebnost neomejenega dostopa do njih za vse raziskovalce, ki so gonilna sila nekdaj cvetoče države.
»Z grozo v očeh spremljamo vsakodnevno dogajanje v Ukrajini. V veliko čast nam je, da se je danes navkljub celotni situaciji, dr. Maryna Paliienko uspela udeležiti dogodka,« je izjavil izr. prof. dr. Peter Pavel Klasinc, arhivski svetnik in predstojnik Arhivistike na Alma Mater Europaea – ECM.
Naj spomnimo, da je ob nenehnih raketnih napadih in bombardiranju s strani Rusije, bilo uničenih več kulturno pomembnih stavb, med drugim Trg svobode v Kharkivu, ki velja za največji trg v Evropi, knjižnice v Černigovu in v četrtek, 10. 3. 2022, tudi Državni arhiv regije Kharkov. Arhivisti v Ukrajini kljub nevarnim razmeram delajo na lokacijah arhivov, nekateri pa nadaljujejo z delom od doma.
Ukrajinski arhivisti so skupaj s knjižničarji, raziskovalci in programerji ustanovili skupino SUCHO (Saving Ukrainian Cultural Heritage Online), namenjeno ohranitvi in varovanju nacionalno pomembne arhivske vsebine. Ponovno so poudarili pomembnost vzpostavitve cone prepovedi letenja, s katero ne bi varovali samo ljudi, temveč tudi kulturno dediščino ukrajinskega naroda.
»Prenehajte z bombardiranjem, preden mesta postanejo pokopališča,« je z zaključno mislijo svojo udeležbo na 7. arhivskem simpoziju pospremila dr. Maryna Paliienko.
Na konferenci, ki je v največji znanstveni dogodek v Sloveniji, bo trajala do 18. marca 2022, bo 60 panelov in okroglih miz z več kot 250 nastopajočimi na področjih zdravja, medicine, socialne gerontologije, socialnega dela, prava, izobraževanja, psihologije, psihoterapije, komunikacije, arhivistike, informatike, filozofije in humanistike. Na konferenci vsakoletno nastopijo voditelji svetovne znanosti, med njimi pogosto profesorji univerz kot so Harvard, Cambridge, Oxford, Columbia in ostalih.
Alma Mater Europaea ima 1600 študentov na 28 študijskih programih na doktorski, magistrski in dodiplomski stopnji. Lahko se pohvali z najvišjo zaposljivostjo diplomantov med univerzami in fakultetami v Sloveniji. “Pri konferenci sodelujejo vsi študenti. Doktorski predstavljajo svoje raziskave, magistrski pripravljajo in objavljajo recenzije in dodiplomski pišejo povzetke referatov,” je povedal dr. Sebastjan Kristovič, koordinator študijskega procesa.
Evropska akademija znanosti in umetnosti je združenje dva tisoč znanstvenikov, med katerimi je 33 prejemnikov Nobelove nagrade. Akademija ima sedež v Salzburgu.