Naš tokratni sogovornik Aleš Gulič je odraščal v družini Bronislave in Vekoslava Guliča, ki sta bila v Trbovljah znana učitelja. Njuna medvojna zgodba, ki sem jo pred leti posnel na ETV, je pretresljiva. Vekoslav je svoja težka leta v izgnanstvu popisal v knjigi Zadnji trio, Bronislava pa je pregovorila o trpljenju v koncentracijskem taborišču Ravensbrück.

Jože Vukič je bil dolga leta član ansambla Zasavci, ki nam je v letih svojega delovanja, torej vse od leta 1968, podaril veliko zimzelenih uspešnic. Tako narodnozabavnih kot zabavnih. Spomnimo se skladb Nič več bolera, Sreča je, Pridi k meni, Bela snežinka, ki jih boste slišali v oddaji in mnogih drugih.

V tokratni oddaji Sledi korakov med drugim napovemo, da bo Tadeja Brankovič častna pokroviteljica 11.zasavskega humanitarnega teka, ki bo potekal 13. maja in na katerem bomo denar zbirali za onkološke bolnike. Gostji Lidija Hutar in Nataša Dolanc Jerman pa sta z delili svoji izkušnji o borbi z rakom.

Naš tokratni sogovornik, uspešni podjetnik Iztok Živko, direktor in solastnik podjetja TEVEL iz Kisovca, je imel težko otroštvo. Dobršen del pogovora je potekal tudi o energetiki in o vse višjih cenah, ki smo jim priče v zadnjem letu.

Tokratno oddajo smo posneli v Muzeju Hrastnik, kjer imajo svoje prostore tudi hrastniški lutkarji, o katerih je spregovorila Jerica Ulaga, predsednica društva Marionetno gledališče Jurček Hrastnik.

Čeravno Neda Starman Ržišnik že vrsto let z družino živi v Kisovcu, le malo ljudi ve, da je tudi sicer čisto prava Zagorjanka. Kajti očetu Danielu Starmanu in mami Vida se je rodila v Zagorju in nekaj prvih let svojega življenja živela v eni bolj znanih stavb v Zagorju, v tako imenovani graščini.

Janez Skrinjar Urbanuc ni le upokojeni obrtnik, je še marsikaj drugega. A gremo po vrsti. Njegov sin Andrej, ki je obrt prevzel po njem, je že četrta generacija, ki si kruh služi z žago, generacije poprej pa tudi z mlinom (o tem je bil pred poldrugim letom v Reporterju objavljen daljši članek).

Andrej Dolšina je tisti, ki se lahko pohvali ali pošali, da je celo papežem napisal nekaj govorov. V oddaji nam je povedal, kako in kdaj se je vključil v slovensko pomlad. Še vedno je ponosen na to, kar nam je v tridesetih letih uspelo.

Branko Potočan je otroštvo preživljal v Hrastniku, v rudarski družini. V tistih časih je bil Hrastnik rudarsko in industrijsko mesto. Medtem, ko je že pred leti rudarstvo umrlo, si dobršen del občanov Hrastnika kruh služi v steklarni in kemični tovarni. Sam Hrastnik pa je v zadnjih letih dobil novo, sodobnejšo podobo.

Tokratni intervju z Evelin Vesenjak, predsednico sindikata KNSS-Neodvisnost, smo posneli v prijetnem okolju Medijskega gradu na Izlakah, kjer je svoje otroštvo preživljal Janez Vajkard Valvasor. Dobršen del oddaje se je sukal še okrog ene pomembne osebe, za katero smo prvič slišali v času litostrojske stavke.

V drugem delu intervjuja je eden najbolj znanih zasavskih novinarjev Marko Planinc povedal, kako je prišlo do tega, da je s tiskanega medija Zasavc sprejel ponudbo Janeza Vidmarja in se zaposlil na takratni izlaški ETV.

Nekaj mesecev pred 10.zasavskim humanitarnim tekom, ki bo v Trbovljah potekal v petek, 7.maja, in ki bo v znamenju ozaveščanja o cerebralni paralizi, smo posneli oddajo s soorganizatorico tega humanitarnega projekta Sabino Karaman iz Hrastnika.

V tokratni oddaji se bomo sprehodili skozi življenje slovenskega slikarja Leopolda Hočevarja- Hočita. Dolgo ga že ni med nami, a spomin nanj še kako živi.

Zaradi korone je lani odpadel tradicionalni 10.zasavski humanitarni tek, ki je bil namenjen za ozaveščanje, da med nami živijo tudi osebe s cerebralno paralizo. Organizatorji smo se letos zatrdno odločili, da ga bomo v petek, 7.maja zagotovo izvedli. Nič nas ne bo ustavilo.

Besedam, ki jih je ob koncu oddaje radijskim postajam položil na dušo naš tokratni sogovornik Slobodan Filipovič iz skupine Veter, velja prisluhniti. Vprašal se je, zakaj mladini ne ponudimo slovenske glasbe, ki jo je veliko.

Kantavtor je v glasbi izvajalec lastnih skladb torej skladatelj, besedilopisec in pevec hkrati. Kantavtorji so se pojavili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Sloveniji malce kasneje (Tomaž Domicelj, Andrej Šifrer, Aleksander Mežek...). Tipični kantavtor nastopa kot pevec solist, hkrati pa igra tudi na kitaro. Vse to je tudi naš tokratni gost Samo Glavan, ki se ga nekateri spomnite še z njegovim prvim imenom in priimkom Dušan Uršič.