Z nami je delil spomine na Daneta Božiča, Karmen Cestnik, Poldeta Drobneta, Romano Ranzinger, Jureta Nagodeta in Boštjana Rometa, ki sta bila vedno polna idej. Ne boste verjeli, ampak kakšno oddajo so posneli tudi s strehe studia in celo v prostoru, kamor gre še cesar peš. Povedal je tudi, zakaj je potem združeno ETV s kanalom 10 v TV Center zapustil in počasi pristal spet v tiskanih medijih, najprej kratek čas pri Slovenskih novicah. Dolga leta je pisal tudi hrastniški Letopis. Podrobno je opisal tudi 14- letno delo na javni RTV. Vmes se je moral soočiti celo z infarktom. Kaj je pripeljalo do njega, boste slišali, če si boste oddajo pogledali.
Med svoje televizijske dosežke šteje poročanje o stavki delavk Peka, nesreči v Blanci in poročanje o zadnjem knapovskem štrajku v Zasavju. Slišali boste, kako spoštljivo spregovori o rudarjih, ki so se med stavko za nekaj dni zaprli v jamo. Tudi v spomin na rudarsko dediščino zadnja leta organizira Jamatlon. Tek po rudarskih rovih. Tema pogovora je bila tudi propad zasavske industrije, par besed je spregovoril tudi o dr. Janezu Drnovšku. Veliko stečajev se je, zanimivo, zgodilo tudi v času, ko je bil Drnovšek najbolj vplivni politik pri nas. Vprašali smo ga tudi, ali bi Janez Drnovšek, če bi še živel, uporabljal tvit in druge socialna omrežja.
Marko je sočasno ustvarjal tudi pogovorne oddaje na Radiu Kum. Povedal je, zakaj se ni odločil za ponovno vrnitev na ETV, v času, ko sem bil odgovorni urednik avtor te oddaje. V zadnjem delu je spregovoril tudi o svojem Zasavskem tedniku oziroma Savusu, mesečniku, ki ga zasavska gospodinjstva prejemajo brezplačno. Povedal je, da nikoli do pogodb ni prišel tako, da bi komu grozil. »Ne pristajam pa na to, da bi mi nekdo, ki je podpisal pogodbo, diktiral, kaj naj pišem.«
