Predsednik SD Dejan Židan je na vodje LMŠ, Levice in SAB naslovil pisno pobudo za dogovor o koordinaciji in načinu sodelovanja, ko bodo po predvidenem imenovanju vlade Janeza Janše v opoziciji. "Čas je, da se boji med strankami nove opozicije nekoliko potisnejo v ozadje in da iščemo način, kako bolje sodelovati," ugotavlja Židan.

Ob robu današnjega protesta, ki so ga organizatorji naslovili "proti koaliciji sovraštva", se je vnela tudi polemika na levem delu političnega prostora o tem, kdo nosi krivdo, da je SDS sploh dobila priložnost za sestavo vlade. Shod, uperjen predvsem proti strankama SMC in DeSUS, so namreč javno podprli v stranki Levica, v kateri so bili kritični tudi do stranke Socialni demokrati. Ti so se s sporočilom za javnost odzvali na njihove očitke in poudarili, so se v SD ves čas trudili, da bi na levici in na sredini premostili razlike in našli pot za obstoj skupnega sodelovanja.

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je danes v izjavi v DZ dejal, da ne vidijo smisla za pogajanja o skupnem nastopu LMŠ in SMC na prihodnjih volitvah, dokler se SMC pogaja za vstop v vlado Janeza Janše. Na vprašanje, ali bo sodelovanje še na mizi, če pogajanja padejo v vodo, pa je opozoril, da se vedno bolj počutijo kot rezervno kolo.

Zaradi odgovornosti do ljudi in do države je po padcu vlade Marjana Šarca najpametneje, da gremo čim prej na predčasne volitve, je po pogovoru pri predsedniku republike Borutu Pahorju povedal vodja poslancev SD Matjaž Han. Predčasne volitve so tako prva izbira SD, se pa po Hanovih besedah zavedajo legitimnosti SDS, da poskuša sestaviti novo vlado.

Predsednika SD Dejana Židana ne bo na pogovor pri predsedniku SDS Janezu Janši, saj desnosredinske vlade Sloveniji po njegovi oceni niso prinesle napredka. Če bodo vabljeni na pogovor pri predsednici SAB Alenki Bratušek, pa se ga bodo udeležili, čeprav pri levosredinski vladi ni težava v SD. "Potrebujemo jasno stališče Levice in LMŠ," je pojasnil.

V stranki SD si ne želijo tretje vlade Janeza Janše. "Prvi dve sta državi in njenim ljudem povzročili preveč škode," je predsednik stranke Dejan Židan zapisal v pismu članstvu. Volitve vidi kot edino možnost. Dodaja še, da je stranka v dobri kondiciji.

V SD vidijo kot najboljšo možnost po odstopu premierja Marjana Šarca predčasne volitve. "Iskreno mislim, da je v takšnem primeru najbolj čista varianta, da gremo čim prej na predčasne volitve in da dobi Slovenija operativno vlado," je povedal vodja poslancev Matjaž Han. Zaradi Šarčevih izjav je še 15. januarja mislil, da padca vlade ne bo.

Glavni tajnik SD in nekdanji predsednik Mladega foruma SD Dejan Levanič je ocenil, da je razlog za odstop širšega vodstva Mladega foruma to, da "so ocenili, da nimajo več podpore članstva za naprej". Po njegovem je slišati o "burnem internem dogajanju" zaradi sobotnega kongresa podmladka SD.

Delegati stranke SD so na kongresu v Velenju potrdili programska izhodišča za prihodnost, s katerimi stranka začenja proces programske prenove v levo in zeleno. Prvak SD Dejan Židan je v svojem govoru izrazil željo nadaljnjega vodenja SD, premierja Marjana Šarca pa so pozvali k sklicu koalicijskega vrha. Zanimivo: stranka, ki je "botra" projekta okolju niti najmanj prijaznega (in kriminalno predragega) projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, želi zdaj postati zelena stranka.

Ob robu kongresa SD, na katerem so razpravljali o programskih izhodiščih, se je pojavilo tudi vprašanje, ali lahko ambiciozne načrte uresničijo na čelu z Dejanom Židanom. Vodstvo SD je glede neuradnih kritik na njegov račun previdno. Evropski poslanec Milan Brglez pa je na Twitterju zavrnil namigovanja, da ga zanima vodenje SD.

Predsednik SD Dejan Židan je v uvodu današnjega kongresa v Velenju okoli 700 udeležencem spregovoril o delu stranke, rezultatih in svojem položaju. Dejal je, da želi SD peljati naprej, ker ima jasno in prepričljivo vizijo. Opozoril pa je tudi na stanje v koaliciji, ki jo "načenja pomanjkanje medsebojnega zaupanja, kar je nepotrebno in škodljivo".

SD se bo danes v Velenju sestala na programsko-statutarnem kongresu, kjer pričakujejo okoli 600 udeležencev, od tega 320 delegatov. Napovedujejo, da bodo na novo opredelili izhodišča za svoje delovanje v novem desetletju in odgovorili na ključne izzive, ki so pred Slovenijo. Pričakovati je tudi poziv k rekonstrukciji odnosov v koaliciji.

Predsednik SD Dejan Židan ob tem, ko je Levica včeraj zavrnila dopolnila koalicije glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, poudarja, da bi Levica, če bi imela iskrene namene, te sprejela z odprtimi rokami. "Bili smo priče realizaciji scenarija, ki je bil očitno narejen že pred tedni, in se je iskal samo razlog," je dodal.

Predsednik SD Dejan Židan je v zapisu, objavljenem na družbenem omrežju Facebook, ocenil, da je prepir med koalicijo in njeno partnerico Levico škodljiv in po nepotrebnem ogroža koalicijo in vlado, ki je za Slovenijo po njegovem prepričanju koristna. Zato je pozval k srečanju prihodnji teden, na katere bi se pogovorili o odprtih vprašanjih.

V koalicijski SD so kritični do ravnanja premierja Marjana Šarca, ki da je enostransko odločil o tem, kdo bo slovenski kandidat za evropskega komisarja. "Enostranska odločitev predsednika vlade Marjana Šarca je neprijetno sporočilo. Odgovornost predsednika vlade je, da skrbi za trdnost in zaupanje v koaliciji," so navedli v pisnem odzivu.

Desnosredinske in levosredinske stranke, ki so v Evropskem parlamentu doslej imele večino, so na današnjih evropskih volitvah na ravni EU utrpele velike izgube. Se bodo pa okrepili liberalci in Zeleni, kažejo projekcije, ki jih je pripravila nemška radiotelevizija ARD.

Predsednik DZ in SD Dejan Židan je v intervjuju za današnji Večer med drugim zavrnil ugibanja o trenjih v SD, shode proti migrantskemu zbirnemu centru v Ilirski Bistrici, ki se ga je udeležil tudi župan iz vrst njihove stranke, pa je pripisal pomanjkanju informacij. Zavzel se je za varovanje meja EU in opozoril, da se multilateralizem lomi.

Kandidati SD so danes na Državno volilno komisijo vložili kandidatno listo za evropske volitve. Nosilka liste Tanja Fajon je v izjavi medijem ob tem povedala, da je ponosna na to, da imajo močno listo in jasne cilje, kakšno Evropo želijo. Kot pravi, želijo doseči spremembe, s katerimi bodo ljudem povrnili moč, zaupanje in občutek varnosti.

Protievropske stranke lahko z okoli 35 odstotki sedežev postanejo druga največja skupina v naslednjem Evropskem parlamentu, kar pomeni velik izziv za sodelovanje tradicionalnih proevropskih sil, ugotavljajo avtorji poročila, ki ga je danes v Bruslju objavil evropski think tank European Council on Foreign Relations (ECFR).

Evropski parlament je danes objavil zadnjo projekcijo sedežev za prihodnji sklic Evropskega parlamenta. Po nedavnem razvoju dogodkov glede brexita je v tokratno projekcijo 751 sedežev vključena tudi Velika Britanija. V Sloveniji kaže po dva sedeža za skupno listo SDS in SLS ter SD, po enega pa za LMŠ, Levico, SNS in NSi.