Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za TVS spregovoril o zahtevnih mednarodnih okoliščinah. Vlado tako čaka premišljevanje, kako ostati zaveznik v pomoči Ukrajini, hkrati pa na moder način "regulirati sankcije, da bomo pomagali tudi sami sebi". Z vlado, ki ima trdno politično večino lahko sicer "malček dlje pogledamo v prihodnost".

Slovenci danes obeležujemo 31. obletnico osamosvojitve, ko je takratna slovenska skupščina sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije. Večina slovesnosti in osrednja proslava ob dnevu državnosti so se že zvrstile v petek, danes pa bo predsednik republike Borut Pahor vročil zlati red za zasluge Ludviku Toplaku in Robertu Battelliju.

Prvi predsednik republike Milan Kučan in predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle si ob 31. obletnici osamosvojitve Slovenije, želita večje enotnosti slovenskega naroda. Strinjata se, da je bila prav ta ključna, da smo dobili svojo državo. Prav tako menita, da bi za dosego skupnih ciljev morala prevladati ideja skupnega dobrega.

Predsednik republike Borut Pahor je v govoru na proslavi ob dnevu državnosti ocenil, da če smo bili pred 31 leti "sposobni ustvariti razmere za ustanovitev lastne države, moramo biti v novem zahtevnem času sposobni izpeljati trajnosten, zeleni in digitalni prehod". "Če bomo povezana in solidarna skupnost, nam je vse skupaj dosegljivo," meni.

V soboto bomo obeležili 31. obletnico osamosvojitve, že danes pa bodo po državi potekale številne slovesnosti ob dnevu državnosti. Osrednja državna proslava bo zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani, slavnostni govorec bo predsednik republike Borut Pahor. Še pred tem se bosta na slavnostni seji sestala državni zbor in državni svet.

Kongres Gibanja Svoboda bo v ponedeljek obravnaval odločitev LMŠ in SAB o pripojitvi k stranki, na dnevnem redu pa bodo tudi kandidati stranke za jesenske predsedniške volitve, je včeraj napovedal predsednik stranke in premier Robert Golob. Verjame, da bo med kandidati za predsednico države podpredsednica stranke Marta Kos.

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj položil venec k Lipi sprave na ljubljanskih Žalah. V nagovoru je dejal, da se ob tem, ko k lipi sprave zadnjič polaga venec, zahvaljuje vsem, ki so v času slovenske politične pomladi in v času osamosvajanja, demokratizacije in izgradnje nove države razumeli pomen iskanja resnice, sprave in sožitja.

Predsednik republike Borut Pahor začenja dvodnevna posvetovanja z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti v DZ o kandidatih za predsednika računskega sodišča in viceguvernerja Banke Slovenije. Oba postopka imenovanj že precej zamujata, v primeru viceguvernerja ga je bilo treba ponoviti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek invazijo na Ukrajino poskušal upravičiti z besedami, da si Rusija prizadeva povrniti svoja prvotna ozemlja, kot je to v začetku 18. stoletja storil ruski vladar Peter Veliki. Na Putinove besede se je že odzvala Ukrajina in poudarila, da je invazija krvav zaseg pod izmišljeno pretvezo.

Poslanci so na tajnem glasovanju s 57 glasovi za in sedem proti Danijela Krivca izvolili za podpredsednika DZ. V opoziciji so poudarili, da je Krivec za funkcijo primeren zaradi bogatih političnih izkušenj in dobrega poznavanja poslovnika. Podporo mu je pred glasovanjem izrazil tudi vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.

Poslanska skupina SDS je v državni zbor vložila predlog kandidata za podpredsednika DZ. Vseh 27 poslancev je podprlo nekdanjega vodjo poslanske skupine SDS Danijela Krivca. V predlogu so zapisali, da bo ob bogatih poslanskih izkušnjah svoje delo podpredsednika opravljal vestno in odgovorno.

Ameriški predsednik Joe Biden je šefu Tesle Elonu Musku ob novinarskem vprašanju za komentar o slabem občutku glavnega izvršnega direktorja proizvajalca električnih avtomobilov glede gospodarstva, zaradi česar bo ta odpuščal, zaželel srečno pot na Luno. Musk ima tudi vesoljsko podjetje Space X.

Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek zvečer v nagovoru Američanom pozval zvezni kongres, naj stori nekaj, karkoli, da se konča niz pokolov otrok s strelnim orožjem. Biden je prejšnji teden obiskal prizorišče pokola v šoli v teksaškem Uvaldeju, kjer je 18-letnik pobil 19 otrok in dve učiteljici.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v sredo v svojem prvem javnem govoru po šestih mesecih ruski napad na Ukrajino označila za očitno kršitev mednarodnega prava in globoko prelomnico v zgodovini Evrope po drugi svetovni vojni. Dejala je, da bodo posledice vojne daljnosežne, zlasti za Ukrajince, pa tudi za celino.

Predsednik vlade Robert Golob je ob predstavitvi liste ministrskih kandidatov v DZ dejal, da so ekipo sestavili iz izkušenih politikov in strokovnjakov, saj mora biti vlada takoj operativna. "Ne želimo, da bo vlada novincev potrebovala 100 dni miru, ker vemo, da ga ne bomo imeli," je dejal. Zaveda se namreč, da so razmere v svetu zaostrene.

Predsednik republike Borut Pahor je DZ predlagal razrešitev ustavnega sodnika Marijana Pavčnika s koncem letošnjega leta. Pavčnik je podal odstop oz. zahtevo po predčasni razrešitvi s funkcije ustavnega sodnika s predlogom, da bi delo opravljal do 31. decembra. Pahor bo podpisal poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za ustavnega sodnika.

Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj po dveh tednih obiskal še drugo prizorišče množičnega strelskega pokola v ZDA. Tokrat v teksaškem Uvaldeju, kjer je 18-letnik pobil 19 osnovnošolcev in dve učiteljici. Pred tem je Biden obiskal Buffalo v New Yorku, kjer je 18-letni rasist v trgovini pobil deset temnopoltih.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič v državnem zboru predal letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2021. Klakočar Zupančičeva je ob tem poudarila pomen spoštovanja sodstva. Napovedala je tudi reševanje problematike neodzivanja na pozive sodišč.Klakočar Zupančičeva ob sprejemu poročila o učinkovitosti sodišč poudarila pomen spoštovanja sodstva

Državni zbor je na tajnem glasovanju izvolil predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba za mandatarja za sestavo nove vlade.

Kandidat za mandatarja Robert Golob je v predstavitvi programskih zasnov vlade, ki jo bo najverjetneje vodil, izpostavil teme, kot so socialna pravičnost, solidarnost ter na znanju temelječa družba. Najprej se bodo lotili urejanja javnega zdravstvenega sistema ter draginje, ki jo bodo omejili do jeseni, je napovedal.