Pahor: Z Golobovo vlado lahko malček dlje pogledamo v prihodnost

Spregovoril je o nedavni menjavi vlade. Glede povečevanja števila ministrstev je ocenil, da če bo ta vlada delala dobro, ljudje takega števila ministrov ne bodo zamerili, "če pa bo ta vlada delala pod pričakovanji ljudi, bo vsak odvečen državni sekretar, vsako preveliko ministrstvo ali dodatno ministrstvo breme za to vlado".

Vladi Roberta Goloba želi uspeh, želel pa bi si, da bi se uprla skušnjavi, da bi posegla z zamenjavo ljudi "preveč na široko in dala občutek, da pravzaprav dosežki tistih, ki bodo, ki so ali bodo zamenjani, ne veljajo, velja pa njihova lojalnost".

Hkrati je ocenil, da lahko z vlado, ki ima trdno politično večino "malček dlje pogledamo v prihodnost". "Mislim, da ima predsednik Golob to sposobnost, inteligenco," je pripomnil. Obenem pa spomnil na nevarnosti, ki pretijo zaradi spremenjenih mednarodnih okoliščin.

Če se je še lani zdelo, da je po soglasju za lastno državo ter vstop Slovenije v EU in Natu samoumevno novo soglasje za trajnostni razvoj, prehod na zeleno in digitalno, so namreč vojna v Ukrajini, inflacija, nevarnost recesije, energetska in prehrambena nevarnost čez noč to spremenile.

EU se bo zaradi vsega naštetega znašla v težavah. Zato moramo po Pahorjevih besedah "zdaj skupaj z drugimi narodi, državami poskrbeti za njo, da jo naredimo bolj močno navznoter in navzven". "To je za naš razvoj bistvenega pomena," meni.

Glede vojne v Ukrajini je dejal, da ni predvideval, da se bo ruski predsednik Vladimir Putin odločil za agresijo. "Njegova odločitev me je močno razočarala in jo štejem kot zelo nemoralno, zato tudi vztrajam skupaj s tistimi, ki menijo, da je treba to njegovo ravnanje, ravnanje uradne ruske politike sankcionirati."

Ob tem, ko je Ukrajina dobila status kandidatke za članstvo v EU, je spregovoril o svojih prizadevanjih za to, da bi se enako zgodilo z BiH. Po njegovih besedah bi lahko v nasprotnem primeru kdo lahko rekel, da mora priti do vojne za to, da se Evropa zgane. "To je posebej delikatno na zahodnem Balkanu, kjer je vojna bila, ljudje je tam nočejo, želijo živeti v miru," opozarja.

Če napredka ne bo, pa se bo BiH samo še bolj zapletla v klopčič notranjih sporov, je napovedal in dejal, da se je avtoriteta EU na zahodnem Balkanu "zelo zreducirala". Na Brdo pri Kranju septembra sicer po njegovih besedah pride celotno bosansko predsedstvo.

Njegova najtežja politična odločitev v karieri je bila sicer blokada Hrvaške decembra 2000. Glede arbitražne razsodbe pa vztraja pri prepričanju, da jo bomo prej ali slej uveljavili. Ni pa za pogojevanje vstopa Hrvaške v schengen in OECD. "Bolj kot je Hrvaška evropska država v jedrnem delu, toliko lažje bomo na koncu prišli tudi do rešitve, ki zadeva mejo," je prepričan.

Pahor se bo sicer letos poslovil od predsedniškega položaja, na katerem je bil desetletje. Na očitke, da se je premalo oglašal, je dejal, da predsednik republike ni druga vlada, niti parlament ali poslanec. "On je tukaj zato, da lahko naredi neke stvari, ki jih nobena druga institucija ne more - da povezuje ta politični prostor, da sliši ljudi," je dejal. "Vsega tega ne more doseči, če je en navaden prepirljivec," je še pripomnil v pogovoru za Televizijo Slovenija (TVS).