Koalicija bo objavila predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Cilj predloga je med drugim polnoletnemu pacientu, ki je o sebi sposoben odločanja, na podlagi informirane odločitve omogočiti pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja v okviru javne zdravstvene mreže, izhaja iz predloga zakona.

V SDS menijo, da ravnanja predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič dokazujejo, da "absolutno ni primerna za vodenje DZ." Med drugim ji očitajo kršitve ustave, poslovnika DZ in zakonodaje. Kot je na seji DZ dejala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, je Klakočar Zupančič hram demokracije spremenila v cirkus in v boksarsko prizorišče.

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti je sprva predvideval popolno prepoved dela javnih zdravstvenih delavcev pri tako imenovanih čistih zasebnikih izven javne zdravstvene mreže. Zadnja različica, ki jo popoldne obravnaval strateški svet za zdravstvo, pa bi zdravstvenim delavcem delo pri čistih zasebnikih pod določenimi pogoji dovoljevala.

SDS je predlog za razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič podala zaradi ponavljajočih kršitev poslovnika DZ, ustave, zakonov in neprimernega vedenja. Tako "očitnim zlorabam poslovnika in kršenju parlamentarne prakse kot pod sedanjim vodstvom" nismo bili še nikoli priča, je dejala poslanka SDS Karmen Furman. Podpise je prispevala tudi NSi.

Osem poslancev NSi bo zagotovo prispevalo podpise k predlogu SDS za razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, je napovedal predsednik NSi Matej Tonin. Dejal je, da je Klakočar Zupančič v zadnjih dveh letih velikokrat kršila poslovnik DZ in zakone.

Podpora kandidatu za guvernerja Banka Slovenije Antonu Ropu, ki za imenovanje potrebuje absolutno večino v DZ, je za zdaj pod vprašajem. Koalicijski partnerji, ki so se poenotili okoli kandidatke Saše Jazbec, so z napovedmi o rezultatu tajnega glasovanja previdni. Po mnenju Svobode parlamentarna matematika kaže, da je kandidat pred težko nalogo.

Koalicijo je odločitev predsednice republike Nataše Pirc Musar, da DZ za guvernerja Banke Slovenije predlaga Antona Ropa, presenetila, saj so se uskladili o podpori Saši Jazbec. O podpori Ropu se v prvih odzivih niso izrekli. V opoziciji izpostavljajo, da mora biti kandidat strokoven.

Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo do 23. oktobra poslalo predlog zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu. Z njim želijo poenotiti in skrajšati postopke ter zmanjšati administrativne ovire za lažje zaposlovanje zdravstvenih delavcev, ki so formalno izobrazbo ali kvalifikacijo pridobili v tujini.

Poslanci SDS so v parlamentarni postopek vložili predlog sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim predlagajo izvzem upokojencev iz plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. "Ni prav, da se tiste z najnižjimi prihodki obremenjuje z nepotrebnimi davki in prispevki," je ob predstavitvi predloga danes dejal poslanec SDS Zvonko Černač.

Premier Robert Golob je v DZ poslal imeni ministrskih kandidatov za dva od treh izpraznjenih stolčkov v vladi. Za obrambnega ministra predlaga vodjo poslancev Svobode Boruta Sajovica, za ministra za vzgojo in izobraževanje pa dolgoletnega direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja. V naslednjih dneh ju čaka predstavitev pred pristojnima odboroma DZ.

Na pobudo treh koalicijskih strank Svobode, SD in Levice ministrstvo za zdravje v novelo zakona o zdravstveni dejavnosti po zaključku javne obravnave ne bo vključilo sprememb, ki določajo pripojitev Zdravstvenega doma (ZD) za študente Univerze v Ljubljani k Zdravstvenem domu Ljubljana, so sporočili iz omenjenih strank.

Strateški svet za zdravstvo razpravlja o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva ločitev javnega in zasebnega zdravstva. Člani sveta se strinjajo s številnimi določbami, novela pa bo uspešna le, če bodo zaposleni v javnem zdravstvenem sistemu dobro nagrajeni, je med sejo v izjavi za medije dejal predsednik sveta Erik Brecelj.

Poslanska skupina NSi je v DZ vložila predlog zakona, po katerem bi vlada kandidata za evropskega komisarja predlagala ob soglasju najmanj petih slovenskih evropskih poslancev, je danes sporočil vodja skupine Janez Cigler Kralj. Po besedah evroposlanke iz vrsti NSi Ljudmile Novak bi kandidat s tem med drugim pridobil na kredibilnosti.

Poslanci so po splošni razpravi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja s 64 glasovi proti in devetimi za odločili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga poslanci Levice, štirje iz SD in Mojca Šetinc Pašek. V Svobodi ga niso podprli, ker so o tem že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma.

Svet Radiotelevizije Slovenija bo danes obravnaval predlog strateških ciljev pri reorganizaciji zavoda. Uprava pri kadrovski reorganizaciji predlaga, da bi v dialogu s sindikati prenovili sistematizacijo delovnih mest. Pri finančni reorganizaciji pa bi vzpostavili projektno ekipo za zagotavljanje dodatnih prihodkov denimo z razpisi in partnerstvi.

Predsednik vlade Robert Golob je v DZ poslal predlog za imenovanje poslanke Gibanja Svoboda Mateje Čalušić za novo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Čalušić bo na mestu kmetijske ministrice v primeru potrditve nasledila Ireno Šinko, ki jo je DZ oktobra lani na Golobov predlog razrešil s položaja.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel napoveduje, da bodo sporni 45. člen interventnega zakona v zdravstvu, ki je zmotil deležnike, premislili in na novo zapisali v nadaljnjem zakonodajnem postopku. Člen v primeru izrednih dogodkov, tudi ob nenadnem pomanjkanju zdravstvenih delavcev, med drugim predvideva možnost njihovega premeščanja.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je ob mednarodnem dnevu starejših napovedal polno uskladitev pokojnin, so v Levici sporočili na njihovih družbenih omrežjih. Upokojenci lahko tako z januarjem pričakujejo 8,2-odstotno uskladitev pokojnin, so navedli. Je ta poteza ministrstva in vlade odziv na proteste upokojencev, ki jih organizira Pavel Rupar?

V iniciativi Glas ljudstva so kritični do usmeritev ministrstva za zdravje za leti 2024 in 2025, ki da ne naslavljajo ključnih problemov v zdravstvu - pacientov brez izbranega zdravnika, dolgih čakalnih vrst in privatizacije. Za reševanje teh problemov so pripravili novelo interventnega zakona in v DZ vložili pobudo za vložitev predloga zakona.

Za sanacijo posledic ujme je po mnenju NSi potrebna predvsem debirokratizacija nekaterih postopkov, saj bi se lahko obnova prizadetih območij v nasprotnem močno zavlekla. Med drugim se zavzemajo za dvig povprečnin prizadetim občinam, takojšnjo vzpostavitev solidarnostnega sklada, odločno pa nasprotujejo dodatnemu obremenjevanju gospodarstva.