Močan potres, ki je konec leta uničil območje Petrinje na Hrvaškem, je nekaj posledic pustil tudi v delih Slovenije, med drugim na kulturni dediščini in sakralnih objektih na severovzhodu države. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož so opozorili na poškodbe v gradovih na Ptuju, v Ormožu in Veliki Nedelji. Slednji bo, kot kaže, moral ostati zaprt.

V dnevih, ko spremljamo posledice potresa na Hrvaškem, se marsikdo sprašuje kako ogrožena je Slovenija. V strogo geografskem smislu, kjer dogovorjene državne meje ne pomenijo nič, so brez dvoma potres in posledice kakršnim smo bili priča v Petrinji in okolici lahko tudi slike Slovenije, če je epicenter slabih 200 kilometrov v drugi smeri. Seizmologinja Martina Čarman nam je pojasnila kako je Slovenija v resnici potresno ogrožena in zakaj. Slovenija je kot izvemo potresno zmerno aktivna država, razlogov za to pa je precej.

Od zadnjega velikega potresa v Sloveniji je minilo že 22 let. Za veliko noč leta 1998 je streslo Posočje, takrat so se podirale stavbe, ljudje so v nekaj minutah ostali brez domov, za katere so v posameznih primerih skrbele generacije. Na srečo ni bilo smrtnih žrtev, čeprav je šlo za najhujši potres v Sloveniji v 20. stoletju.

Območje Petrinje je okoli 22.30 stresel nov potresni sunek, ki je imel magnitudo 4,5, poročajo hrvaški mediji, ki še navajajo, da je potres trajal kratek čas, čutili pa so ga tudi v Zagrebu.

Hrvaško je danes okoli 18. ure stresel nov močnejši potres z žariščem blizu Petrinje. Čutiti ga je bilo tudi v številnih drugih krajih na Hrvaškem in v Sloveniji. Po zadnjih podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra (EMSC) je imel potres magnitudo 5.

Hrvaško Petrinjo je danes zjutraj znova stresel močnejši potresni sunek z magnitudo 4,2, so sporočili hrvaški seizmologi. Potres, ki so ga precej čutili tudi v Zagrebu, je območje stresel ob 7.49, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina.

V Petrinji se je med odpravljanjem posledic torkovega rušilnega potresa danes smrtno ponesrečil prostovoljec. Po poročanju hrvaških medijev je padel s strehe in umrl na kraju nesreče. Med zahtevnim delom sta se na območju sisaško-moslavške županije poškodovala tudi dva tamkajšnja gasilca.

Območje hrvaške Petrinje je od ponedeljka do sobote streslo 374 potresov, od tega 109 v zadnjih dveh dneh, je razvidno iz danes objavljenih začasnih podatkov naravoslovno-matematične fakultete v Zagrebu. Najhujši je bil potres v torek ob 12.19, ki je dosegel magnitudo 6,2, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Na Hrvaškem je danes dan žalovanja za žrtvami torkovega rušilnega potresa, v katerem je umrlo sedem ljudi, 26 pa jih je bilo poškodovanih, med njimi šest huje. Pomoč prebivalstvu prihaja z vseh koncev Hrvaške, pa tudi iz drugih držav. Med prvimi je pomagala Slovenija.

Strokovnjaki Univerze na Primorskem in raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE državo pozivajo, da zaradi potresne varnosti korenito spremeni način gradnje novih stavb in pospeši obnovo obstoječih. Torkov rušilni potres na območju Petrinje in Siska vidijo kot zadnje opozorilo, da so na tem področju potrebne resne spremembe.

V rušilnem potresu, ki je v torek stresel območje južno od Zagreba, je na območju Petrinje, Gline in Siska popolnoma uničenih najmanj tisoč objektov, še najmanj toliko jih je poškodovanih, je danes sporočil predsednik sisaško-moslavške županije Ivo Žinić. Potrdil je, da zaenkrat nimajo prošenj za iskanje pogrešanih svojcev.

Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 6.15 zabeležili močan potresni sunek, magnitude 4,9. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 150 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane, v bližini Petrinje na Hrvaškem.

Hrvaško je dan po torkovem rušilnem potresu davi ob 6.16 stresel nov močan potresni sunek, ki ga je bilo čutiti tudi ponekod v Sloveniji. Po prvih podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra (EMSC) je bil epicenter potresa z magnitudo 4,9 18 kilometrov zahodno od Siska.

Hrvaško Petrinjo je včeraj prizadel hud potres 6,3 stopnje, ki je terjal več življenj in porušil številne stavbe v mestu. Tresenje tal in apokaliptične prizore v mestu so zabeležile številne kamere.

Posledice današnjega potresa z epicentrom v bližini Zagreba so vidne tudi v predsedniški palači, med drugim je ponekod popadal omet, razpokale so stene, so za STA navedli v uradu predsednika republike. Predsednik republike Borut Pahor je fotografiji odpadlega ometa v prostorih stavbe objavil na Instagramu in dopisal, da je palača potres preživela.

Uprava za zaščito in reševanje o večji škodi po današnjem močnem potresu z epicentrom na Hrvaškem ne poroča. Regijske izpostave še zbirajo podatke, prejeli so precej klicev občanov. Največ manjše škode je bilo po doslej zbranih informacijah na območju Posavja. Zaradi posledic potresa je bilo prekinjeno delovanje upravnih enot Ptuj in Maribor.

V Sloveniji za enkrat ni podatkov o kakšnih večjih poškodbah, ki bi nastale kot posledica današnjega potresa, ki je imel epicenter v bližini hrvaške Petrinje, jih je pa pričakovati v jugovzhodni Sloveniji, je za STA dejal dežurni seizmolog na Arsu Andrej Gosar. Po njegovi oceni ne bo hujših posledic, predvsem naj bi prišlo do razpok na hišah.

Nuklearno elektrarno Krško so po potresu preventivno ustavili. Kot so v krški nuklearki pojasnili za STA, je šlo za običajen postopek ob tako močnem potresu, več informacij pa bodo sporočili v kratkem. Zaradi tresenja je bila prekinjena tudi seja državnega zbora.

Današnji rušilni potres na območju Petrinje na Hrvaškem je po zadnjih podatkih zahteval najmanj sedem smrtnih žrtev, med njimi 12-letna deklica in še en otrok, poročajo hrvaški mediji. Ranjenih je najmanj 20 ljudi, med njimi dve osebi huje. Reševalni psi so v ruševinah Petrinji našli dve osebi, ki sta potres preživeli.

Močan potres z magnitudo 5,2, ki je danes zjutraj stresel širše območje Zagreba, je imel žarišče 12 kilometrov jugozahodno od Siska. Številni prebivalci Siska so zbežali na ulice, o večji gmotni škodi pa zaenkrat ne poročajo.