Najmočnejši sunek z močjo 5,6 po Richterju in magnitudo med 7 in 8 po evropski lestvici je poškodoval okoli 4000 objektov, mnoge med njimi so bile samo nepopravljivo poškodovane. Takrat je bržčas marsikdo pomislil, kako varen je njegov dom v primeru potresa. Zagotovo so bile to misli marsikoga tudi zdaj ob spremljanju prispevkov porušene Petrinje in okolice.
Kako pa je pravzaprav z varnostjo zgradb pri nas? Je res vse tako super, da se lahko s tem vprašanjem večina ukvarja le ob večjih potresih v naši bližini? Kako varni so naši domovi? Kakšen potres bi prenesli oziroma kaj bi ostalo od hiš in blokov, če bi se v prestolnici ali kakšnem drugem slovenskem mestu zgodila velika noč iz Posočja leta 98?
S temi vprašanji smo se obrnili na več gradbenih inženirjev in arhitektov in domala vsi so poudarili, kljub informacijam, ki so jih delili z nami, da je za vprašanja o potresni varnosti stavb pri nas najboljši naslov Peter Fajfar, gradbeni inženir, doktor znanosti in profesor na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Zaupali smo jim in se obrnili nanj.
V novi številki reporterja izpostavljamo vzroke zakaj so nekatere stavbe nevarne ob močnejšem potresu, katerim se slabo piše in kako smo v prestolnici že leta 1933 dobili stavbo z revolucionarnim protipotresnim sistemom, ki je zaradi želje po čim širši cesti in pločniku in betonskih površinah domala neuporaben.
Izvemo pa tudi zakaj se splača narediti protipotresno sanacijo tudi, če do potresa ne pride. Peter Fajfar, profesor na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, nam pojasni na svojem primeru.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
