Iranski varnostni organi so ob sobotni prvi obletnici smrti 22-letne Iranke kurdskega porekla Mahse Amini, katere smrt je lani sprožila val protivladnih protestov v državi, po poročanju iranskih medijev aretirali več kot 260 ljudi. Med razlogi so v Teheranu izpostavili kršenje javne varnosti, spodbujanje protestov in posedovanje orožja.

V Iranu je 16. septembra lani po policijskem pridržanju umrla 22-letna Kurdinja Mahsa Amini, ki jo je moralna policija aretirala zaradi domnevno nepravilnega nošenja islamske naglavne rute. Njena smrt je sprožila val protestov, med katerimi je bilo ubitih več sto in aretiranih na tisoče ljudi. Leto kasneje Iranke še naprej kljubujejo oblastem.

Svetovno prepoznaven je kot filmski mafijec, k dobičku filmskih blagajn je prispeval tudi z vlogami v komedijah. In pri svojih 80 letih Robert De Niro ostaja neumoren. Ne samo kot igralec, tudi zasebno kot novopečeni očka, ki je aprila letos dočakal rojstvo svojega sedmega otroka.

Mineva leto dni od katastrofalnega gozdnega požara na Krasu, ki je v primežu vročinskega vala in suše izbruhnil 15. julija lani ter v 17 dneh zajel 3700 hektarov površin. V izjemni akciji so ogenj ukrotili gasilci in drugi posredovalci iz vse države. Zdaj pristojni hitijo s čiščenjem in pogozdovanjem prizadetih površin.

V spominskem centru v Potočarih bodo danes na spominski slovesnosti ob 28. obletnici genocida v Srebrenici pokopali posmrtne ostanke 30 žrtev genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov, večinoma moških in dečkov.

Slovenska zunanja politika je bila v prvem letu vlade premierja Roberta Goloba, ki še vedno išče svoje mesto v evropski politiki, precej pragmatična, prilagajala se je različnim pričakovanjem od zunaj in znotraj, vendar med obojim ni bilo vedno pravega stika, ocenjuje politični analitik Marko Lovec s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

V opoziciji ob prvem letu vlade Roberta Goloba ne skoparijo s kritikami na račun njenega dosedanjega dela. V SDS menijo, da bi "težko našli kaj, kar bi lahko označili za uspeh", v NSi pa, da je Slovenija "talec že četrte vlade novih obrazov". Opozicija vladi očita, da je v minulem letu postregla le z razočaranji, praznimi obljubami in časovnicami.

Sodelujoči na včerajšnji javni tribuni ob prvi obletnici stavke v okviru Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS so poudarili, da so stavkovne zahteve, med njimi na prvem mestu novinarska in uredniška avtonomija, danes enako aktualne kot pred letom dni. Stavkajoči so zagotovili, da bodo vztrajali, dokler ne dosežejo zadanih ciljev.

V Moskvi poteka vojaška parada ob 78. obletnici zmage nad nacistično Nemčijo, na kateri je ruski predsednik Vladimir Putin zatrdil, da je svet trenutno na prelomnici. Proti Rusiji po njegovih besedah poteka prava vojna, v kateri da ta brani svojo suverenost. Prav tako je kritiziral Zahod, ki naj bi si prizadeval za propad Rusije.

Mineva 20 let, odkar so v atentatu v Beogradu ubili Zorana Đinđića, prvega demokratično izvoljenega srbskega premierja po padcu režima Slobodana Miloševića leta 2000. Zagovarjal je demokratične reforme in vstop Srbije v Evropsko unijo, a je atentat nanj te procese zaustavil. Danes se mu bo poklonila njegova Demokratska stranka in vlada.

Mineva leto dni, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino. Pričakovanje Rusije, da bo "posebna vojaška operacija", kot jo imenuje Kremelj, trajala le nekaj dni, se po silovitem ukrajinskem odporu ni uresničilo. Vojna, ki ji ni videti konca, je zahtevala grozovit davek in ima posledice globalnih razsežnosti.

Predsednika SDS Janez Janša in Nove ljudske stranke (NLS) Franc Kangler sta včeraj v Mariboru podpisala sporazum o pridružitvi NLS k SDS. Po Janševih besedah gre za "združevanje slovenskih demokratičnih ljudskih domoljubnih sil v Slovensko demokratsko stranko". Uradno bo stranka pridružena SDS, ko bo to potrdil še kongres NLS.

SDS bo danes v Mariboru s slavnostno akademijo obeležila 34. obletnico ustanovitve stranke. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi najvišja priznanja SDS za leto 2022, so sporočili iz stranke. Na dogodku pa naj bi se SDS priključila Nova ljudska stranka (NLS) Franca Kanglerja, ta pa naj bi tudi prevzel vodenje mariborskega odbora SDS.

Po svetu in v Sloveniji se bomo v petek spominjali žrtev holokavsta. Na ta dan pred 78 leti je sovjetska Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Obletnico bodo med drugim obeležili v Evropskem parlamentu in na sedežu ZN v Ženevi, medtem ko so se žrtev v državnem zboru spomnili že v ponedeljek.

Ob 20. obletnici smrti politika Jožeta Pučnika so se nanj z žalno slovesnostjo spomnili na Trgu republike. Govorci, med njimi predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle in predsednik SDS Janez Janša, so se Pučnika spomnili kot politične osebnosti, ki je zaznamovala pot Slovenije v osamosvojitev in demokratizacijo.

Ob 81. obletnici dražgoške bitke bo danes opoldne v Dražgošah osrednja spominska slovesnost, na kateri bo slavnostni govornik poslanec Gibanja Svoboda Borut Sajovic. "Romanje skupine titofilnih ljudi v Dražgoš", kot je prireditev že pred leti opisal Jože Dežman, je leta 2021 zaradi covida-19 odpadlo, lani pa so dogodek omejevali epidemiološki ukrepi. Tokrat bo prireditev znova lahko potekala v polnem obsegu.

Prvi predsednik države Milan Kučan je v odzivu na predsednikovo vračilo odlikovanj zlati častni znak svobode predstavnikom slovenske osamosvojitve izrazil presenečenje. Kot meni, današnje dejanje ne more izbrisati dejstva, da so bila odlikovanja vrnjena državi, in argumentacije za vrnitev, ki je govorila o poskusu politične destabilizacije.

Šest vidnih predstavnikov slovenske osamosvojitve (Igor Bavčar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle, Dimitrij Rupel in France Bučar) je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači od predsednika Pahorja sprejelo vrnjena odlikovanja Zlati častni znak svobode. Šesterica je namreč leta 1993 že prejeta odlikovanja vrnila tedanjemu predsedniku države Milanu Kučanu, po njihovih besedah zaradi poskusov razvrednotenja slovenske samostojnosti ter vse glasnejših pobud za oživljanje nekakšne nove Jugoslavije. Odlikovanja so Kučanu tistikrat dostavili kar v plastični vrečki.

Predsednik republike Borut Pahor bo danes šestim vidnim predstavnikom slovenske osamosvojitve na posebni slovesnosti v predsedniški palači vrnil odlikovanja zlati častni znak svobode, ki so jih z odprtim pismom simbolno zavrnili 21. junija leta 1993, so sporočili iz urada predsednika.

V sredo, ko bo Ukrajina obeležila dan neodvisnosti, obenem pa bo minilo tudi šest mesecev od začetka ruske invazije, bi se Rusija lahko odločila za provokativen korak in začela sojenje ukrajinskim vojakom, zajetim med obleganjem Mariupolja, je opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V tem primeru pogajanja ne bodo mogoča, je posvaril.