Iranske ženske se niso vdale mulam: leto dni protestov zoper islamistični režim

V luči bližajoče se prve obletnice smrti 22-letnice so oblasti s samovoljnimi pridržanji disidentov, aktivistov in družinskih članov protestnikov okrepile zatiranje ter z grožnjami posvarile prebivalce pred morebitnimi novimi protesti.

Med drugim naj bi prejšnji teden aretirali strica Mahse Amini Safo Aelija, za katerega ni jasno, kje je trenutno, poroča španska tiskovna agencije EFE.

Njegova nečakinja je 16. septembra lani po policijskem pridržanju umrla v eni od teheranskih bolnišnic. Pred tem jo je zaradi domnevno nepravilnega nošenja hidžaba - islamske naglavne rute - aretirala moralna policija.

Oblasti trdijo, da je na policijski postaji doživela zastoj srca in padla v komo še pred prihodom v bolnišnico. Očividci, vključno z ženskami, ki so bile z njo v priporu, pa trdijo, da je bila njena smrt posledica nasilja policistov.

Čeprav so oblasti to zanikale, pa v smeri nasilne smrti med drugim kažejo domnevne rentgenske slike Amini, ki so pricurljale v javnost. Na podlagi teh je dekle utrpelo zlome več kosti, možganske krvavitve in nazadnje možgansko kap. Senco na navedbe oblasti meče tudi dejstvo, da so svojcem preprečili, da bi videli dekletovo truplo.

Po kasnejši uradni različici razvoja dogodkov, naj bi bila smrt Amini povezana s tumorjem, ki so ji ga odstranili v otroštvu.

Smrt Amini, katere kurdsko ime je bilo Jina, je v Iranu sprožila večmesečne množične proteste. Ti so se začeli v njenem domačem kraju v provinci Kurdistan, kasneje pa so se razširili po vsej državi.

Potekali so pod geslom Ženska, življenje, svoboda in so bili sprva usmerjeni proti strogim islamskim pravilom oblačenja za ženske, kmalu pa so prerasli v protivladne demonstracije in odkrito nasprotovanje versko-avtokratski ureditvi v islamski republiki. Številne ženske so med protesti odvrgle hidžab ali si javno ostrigle lase.

Na proteste so se oblasti odzvale z nasiljem in zatiranjem žensk ter podpornikov protestov v vseh sferah družbe. V spopadih z varnostnimi silami je umrlo več sto ljudi, vključno z mladoletniki in pripadniki varnostnih sil, na tisoče protestnikov pa so aretirali. Najmanj sedem so jih kasneje usmrtili, od tega enega javno.

Kasneje so sicer oblasti 22.000 domnevnih udeležencev protestov pomilostile, domnevno ob grožnji, da jih čaka dvojna kazen, če se bodo znova podali na ulice.

Poleg nasilnega zatiranja protestov je Teheran kmalu po smrti Amini sprožil več smrtonosnih raketnih napadov in napadov z brezpilotnimi letalniki na iraški Kurdistan, češ da tamkajšnje kurdske skupine podžigajo proteste. Zaradi nasilnega zatiranja protestov, napadov, omejevanja dostopa do interneta in drugih oblik kratenja pravic ljudi se je na iransko vlado usul plaz obsodb. EU in nekatere druge zahodne države so proti Iranu uvedle tudi sankcije.

Skoraj leto dni po smrti Amini številne Iranke, zlasti v prestolnici, še naprej kljubujejo oblastem in si v okviru t. i. tihih protestov ne pokrivajo glave, s čimer tvegajo hude posledice.

Številni Iranci, tudi tisti, ki sicer nimajo težav s sledenjem islamskim pravilom življenja, menijo, da bi se morale oblasti namesto s hidžabom ukvarjati s slabimi gospodarskimi razmerami. Inflacija v državi se giblje okoli 50 odstotkov, cene pa strmo naraščajo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem iranski parlament razpravlja o zakonu, ki predvideva še strožje kazni za ženske, ki ne spoštujejo islamskih pravil oblačenja. V luči zatiranja je skupina za pravice Amnesty International nedavno iransko vlado obtožila izvajanja zločinov po mednarodnem pravu in mednarodno skupnost pozvala h kazenskemu pregonu odgovornih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Gibanje Ženske, življenje, svoboda pa je v četrtek v nemškem Potsdamu prejelo medijsko nagrado M100, s katero želijo organizatorji odlikovati pogumne ženske in dekleta, pa tudi moške, ki protestirajo proti zatiranju in se zavzemajo za svobodo in človekove pravice v svoji domovini. Na slovesnosti je med drugim spregovorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.