Leto dni po referendumskem slavju: vlada brez treh ministrov, zakon o RTVS še v zraku

Zakon o vladi v uveljavi, a kaže slabo učinkovitost za krizne razmere

Po referendumu o zakonu o vladi, na katerem je vlada dobila potrditev volivcev za povečanje števila ministrstev, je vlada letošnje leto začela z reorganizacijo. Ta je prinesla ustanovitev treh novih ministrstev, in sicer ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za solidarno prihodnost. Ob tem so se štirim že obstoječim ministrstvom spremenila delovna področja, dve vladni službi pa sta prerasli v ministrstvi. Vlado tako sestavlja 19 ministrstev in en vladni urad.

Novi ministri in tisti, ki so dobili nove resorje, so pred DZ zaprisegli konec januarja, med njimi minister za naravne vire in energijo Uroš Brežan, ki pa na tem mestu ni več. Po izgubi zaupanja premierja Roberta Goloba je namreč v začetku oktobra odstopil.

Razlog za izgubo zaupanja naj bi bilo prepočasno odzivanje in nezmožnost organizacijskih sprememb, potrebnih za učinkovitost vlade pri ukrepanju po avgustovski ujmi, ki je opustošila del države. Prav to pa je bil tudi razlog, da je predsednik vlade pred potekom obvezne enoletne veljave na referendumu potrjenega zakona presenetil z razmislekom o zmanjšanju števila ministrstev. "Veliko število je vse, kar je večje od 12," je ob tem pristavil.

Koalicijski partnerici SD in Levico sta izrazili dvom v primernost trenutka za tak korak. Po sestanku vodstev strank koalicije pa je Golob dejal, da bo rekonstrukcija "izhod v sili", če z drugimi izboljšavami ne bi uspeli.

Brežanove naloge začasno opravlja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, vlada pa je trenutno deluje tudi brez brez ministra za javno upravo (ministrica Sanja Ajanović Hovnik je po več očitkih o netransparentnosti odstopila) in ministra za kmetijstvo (ministrico Ireno Šinko je DZ na predlog premierja razrešil). Njuni nalogi začasno opravljata minister za finance Klemen Boštjančič in minister za obrambo Marjan Šarec. Premier je napovedal, da bodo izpraznjena ministrska mesta popolnjena v zakonskih rokih, najverjetneje do konca novembra.

Zakon o RTVS po začasnem odlogu ustavnega sodišča prinesel novo upravo zavoda

Po referendumski potrditvi novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je njeno uveljavitev v ključnem delu preprečilo začasno zadržanje ustavnega sodišča. Ker je bilo to preveč razklano, da bi lahko hitro sprejelo vsebinsko odločitev, pa je zadržanje odpravilo in v začetku junija se je na ustanovni seji sestal novi, 17-članski svet RTVS, ki je nadomestil dotedanji programski in nadzorni svet. Svetniki so za predsednika izvolili Gorana Forbicija, za njegovo namestnico pa Špelo Stare.

Člani sveta RTVS so nato v juliju za predsednika štiričlanske uprave, ki zavod vodi namesto generalnega direktorja, kot je veljalo po prejšnji ureditvi, izbrali Zvezdana Martiča, dolgoletnega zaposlenega na RTVS. Na Martičev predlog so v upravo imenovali direktorja Centra urbane kulture Kino Šiška Simona Karduma in Andreja Trčka iz pravne pisarne RTVS. Zaposleni pa so za delavskega direktorja, ki je četrti član uprave, v drugem krogu izvolili Francija Pavšerja. Uprava je delo začela sredi avgusta.

Svet RTVS je nato v sredini oktobra podal soglasje k imenovanju Ksenije Horvat na mesto direktorice Televizije Slovenija (TVS), Mirka Štularja za direktorja Radia Slovenija in Kaje Jakopič za direktorico digitalnih vsebin. Svetniki so soglašali tudi z imenovanji Polone Fijavž za v. d. odgovorne urednice informativnega programa prvega programa TVS in Danijela Posleka za v. d. odgovornega urednika prvega programa Radia Slovenija.

Svet RTVS se je seznanil s poslovanjem zavoda v prvih devetih mesecih in oceno poslovanja do konca leta. Do oktobra je imel zavod 7,2 milijona evrov izgube in ocenjujejo, da bodo leto končali z 10,5 milijona evrov izgube.

Zaradi neugodnih finančnih razmer so svetniki potrdili sklep, da naj uprava pripravi in predloži izračune finančnih in kadrovskih učinkov več morebitnih ukrepov, med njimi ukinitve glasbene produkcije, informativnega programa drugega programa TVS, ukinitev regionalnih radijskih in televizijskih programov in znižanje plač.

Na RTVS še vedno poteka stavka zaposlenih, ki med drugim zahtevajo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTVS in socialni dialog. Slednji je vendarle stekel, potem ko je nova uprava umaknila 38 opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja novinarkam in novinarjem, ki so se lani pridružili voditeljema v studiu Dnevnika in s tem izrazili protest proti pritiskom tedanjega vodstva.

Medtem je usoda novele zakona o RTVS še nejasna. Nova uprava je pobudo za oceno ustavnosti sicer umaknila, a z ustavnega sodišča so sporočili, da zadevo še obravnavajo, zato "kakršnih koli zaključkov v tej zadevi še ni mogoče podati".

Spremenjeni zakon o dolgotrajni oskrbi se bo začel uporabljati z novim letom, a postopoma

Z referendumsko potrditvijo enoletnega zamika začetka izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, je vlada Roberta Goloba, ki je menila, da je zakon neizvedljiv, dobila čas za pripravo novega zakona. Julija ga je DZ sprejel po nujnem postopku in ga vnovič potrdil po vetu DS.

Zakon se bo začel uporabljati 1. januarja 2024, a se bodo pravice in dolžnosti uveljavljale postopoma. Že takoj bodo imeli upravičenci denimo pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki mu bo pripadalo delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi.

Pravica dolgotrajne oskrbe na domu se bo začela izvajati 1. julija 2025, pravica do oskrbe v instituciji pa od 1. decembra 2025, ko bo mogoče koristiti pravico do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.

Finančni vir za izvajanje dolgotrajne oskrbe bo poseben prispevek, delodajalci in delodajalci bodo denimo prispevali po odstotek bruto plače. Ministrstvo predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.

Še pred novim letom bodo vsi, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, na domači naslov o tem prejeli odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.