Mineva leto dni od najhujših poplav v zgodovini Slovenije, v katerih so narasli vodotoki in zemeljski plazovi povzročili za tri milijarde evrov neposredne škode. Obnova bo dolgotrajna, najbolj prizadeti pa si želijo predvsem, da bi jim zagotavljala čim večjo varnost v prihodnje. V Črni na Koroškem se bodo ujme spomnili z razstavo fotografij.

Ogromno je bilo narejenega v zadnjem letu, a veliko dela nas še čaka, je pred obletnico avgustovske uničevalne ujme danes dejala županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. Ob tem je opozorila na težave z izvajalci in zagotavljanjem sredstev, zavirajoče birokratske postopke in veliko psihološko stisko ljudi, tudi zaradi novih poplav.

Odločitev o tem, kateri od 343 objektov s seznama za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti bodo na njem ostali, naj bi bila znana do konca meseca, je za STA dejal vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Ljudi je pozval, naj jim ne bo nerodno poiskati pomoč. Nimamo čarobne paličice, a nikogar ne bomo pustili na cedilu, je dejal.

Poplave in plazovi, ki so 4. avgusta lani po intenzivnem deževju prizadeli 183 občin in vzeli šest življenj, so povzročili za tri milijarde evrov neposredne škode, upoštevajoč vse vidike naravne nesreče, pa je bila škoda ocenjena na okoli 9,9 milijarde evrov. STA objavlja nekatere številčne podatke, povezane z ujmo.

Bivši predsednik republike Milan Kučan je danes v nagovoru ob 83-letnici ustanovitve Pohorskega bataljona glede mirovnih prizadevanj za Ukrajino ocenil, da je morda madžarski premier Viktor Orban zaznal pomanjkanje razprave v EU glede realnih poti do miru. Prepričan je, da bi morala EU v okviru strateških interesov razumeti tudi alternativne poti.

Magnifico bo s koncertom, ki ga je napovedal 31. avgusta za obeležitev 30-letnice glasbenega delovanja, nastopil v Stanežičah, so sporočili organizatorji. "Radost je zopet napolnila naša srca, zato vas s prav posebnim zanosom vabimo na vseljudski zlet, na katerem se bomo pod milim nebom in na zeleni travi predajali glasbi in ljubezni do zadnjega dura in zadnjega mola," so zapisali organizatorji.

V vasi Šempolaj blizu Trsta, ki je rojstni kraj Alojza Rebule, bo pod okriljem Slovenske prosvete iz Trsta danes potekala prireditev ob 100. obletnici pisateljevega rojstva. Na večdelni prireditvi, ki so jo naslovili Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno, bodo med drugim odkrili spominsko ploščo.

Avstralija bo od Rusije še naprej zahtevala odgovornost za sestrelitev malezijskega letala MH17, je na današnji spominski slovesnosti v parlamentu ob deseti obletnici sestrelitve letala obljubila avstralska zunanja ministrica Penny Wong. Dodala je tudi, da si bo Canberra prizadevala zagotoviti pravico za tragedijo, ki je zahtevala 298 življenj.

Svojci žrtev sestrelitve malezijskega potniškega letala MH17 bodo ob deseti obletnici incidenta v sredo v spominskem parku blizu amsterdamskega letališča Schiphol obeležili spomin na svoje bližnje. Trije moški, ki jih je nizozemsko sodišče leta 2022 spoznalo za krive za sestrelitev, ostajajo nekaznovani za vpletenost v smrt 298 ljudi.

Na Rudnem polju na Pokljuki je danes potekala sklepna prireditev 38. spominskega pohoda borcev, članov veteranskih organizacij in častnikov na Triglav. Slavnostni govornik, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, je udeležencem zagotovil, da raznih vard, vaških straž in neonacističnih skupin ne bodo dovolili, je poročal Radio Slovenija.

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade so se danes v Ljubljani zbrali na tradicionalnem srečanju. Tedanji premier Lojze Peterle je v izjavi za medije pred začetkom srečanja ocenil, da je bilo v politični kulturi nekoč več dialoga, kulture in spoštovanja različnih političnih pogledov, česar zdaj v politiki manjka.

Vlada obeležuje polovico mandata. Premier Robert Golob je dejal, da so na dosežke kot koalicija ponosni. Zagotovil je, da vlada nadaljuje s pripravo strukturnih reform, prav danes je sprejela izhodišča za davčno, prav tako je sprejela izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. Prepričan je, da bodo rezultati prinesli še en mandat.

Letos obeležujemo 250 let od začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), naslednice licejske knjižnice. Jubilej bodo obeležili z nocojšnjo akademijo. Slavnostna govornica, predsednica države Nataša Pirc Musar bo NUK podelila odlikovanje red za izredne zasluge. Pripravili so tudi razstavo Hranimo misli - že 250 let.

Premier Robert Golob in evropski komisar Janez Lenarčič sta na včerajšnji državni proslavi ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU v Novi Gorici izstavila prednosti, ki jih je s članstvom v povezavi pridobila Slovenija. Poudarila sta še, da bomo o prihodnosti unije odločali na evropskih volitvah ter pozvala ljudi, naj se jih udeležijo.

Na današnji dan pred 35 leti je pesnik Tone Pavček na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ, prebral Majniško deklaracijo. Deklaracija je postavila temelje slovenske samostojnosti, saj je v njej zapisana zahteva po suvereni državi slovenskega naroda.

Mineva 20 let, od kar je Slovenija postala članica EU. Bila je del največje širitve unije, ko je v povezavo hkrati vstopilo deset držav. Slovenija je to obdobje izkoristila za razvoj, na ravni EU pa se je medtem v ospredje prebila varnost. Prav vojna v Ukrajini je dala nov zagon nadaljnji širitvi.

Živimo v Evropski uniji, ki sicer ni idealna, vendar je z naskokom boljša od vsega, kar ponuja ta planet v smislu politično-ekonomskega povezovanja. V bistvu je evropski projekt, katerega enakopravni del smo Slovenci, največji dosežek evropskega človeka, odgovor na grozote totalitarizmov 20. stoletja in sovraštva med narodi.

Mineva sedem desetletij, odkar so drzna vizija, ustvarjalnost in zagnanost na farmacevtski zemljevid postavile Krko, tovarno zdravil iz Novega mesta. Jubilej smo s slovesno akademijo počastili prav na dan, ko je Okrajni ljudski odbor Novo mesto leta 1954 izdal odločbo o ustanovitvi Farmacevtskega laboratorija Krka.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na Brdu pri Kranju na državni proslavi ob 20. obletnici vstopa Slovenije v zvezo Nato poudarila, da brez varnosti ne morejo delovati druge družbene dejavnosti. Pri tem je posvarila, da današnjem svetu pretijo mnoge grožnje, ki so večplastne, hibridne in povezane z napredno tehnologijo.

Slovenija je 29. marca 2004 vstopila v Nato, 1. maja istega leta pa še v EU. Z vključitvijo v evroatlantski integraciji je država slabih 13 let po osamosvojitvi dosegla ključna zunanjepolitična cilja. Dve desetletji kasneje, ko so geopolitične razmere v Evropi precej drugačne, Slovenci ostajajo naklonjeni EU, več zadržanosti je glede Nata.