Koordinator Levice in podpredsednik vlade Luka Mesec ob zaostritvi odnosom med notranjo ministrico Tatjano Bobnar in premierjem Robertom Golob pravi, da se v to ne bo vmešaval, želi pa, da se "ta stvar čim prej uredi". Spor sicer ne bo vplival na odnose med Levico in Svobodo, je dejal na današnji novinarski konferenci.

Sprašujemo se, ali bo stranka Levica, ki se je tokrat resnično želela v vlado, v njej tudi ostala – vsa štiri leta. Se bi lahko ponovila zgodba iz časa Šarčeve vlade, smo pomisli po tem, ko Levica ni hotela prispevati glasove za interventni zakon o zdravstvu?

Italijanski premier Mario Draghi je danes predsedniku države Sergiu Mattarelli ponudil odstop, ki ga je ta sprejel, so sporočili s Kvirinala. Kot so dodali, bo vlada opravljala tekoče posle, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Posvet o ukrepih za blažitev draginje, na katerem so med drugim sodelovali predsedniki vseh parlamentarnih strank, je bil po besedah premierja Roberta Goloba konstruktiven in "morda dober temelj za prihodnje, tudi za kakšna druga področja". Vlada namerava interventno zakonodajo opoziciji predstaviti na naslednjem posvetu, predvidoma konec avgusta.

Tako na zunaj se je poslanec Levice Miha Kordiš v osmih letih, odkar je Levica etablirana parlamentarna stranka, kar temeljito spremenil. Spomnimo se ga še, ko je po hodnikih in predavalnicah filozofske fakultete delil pravico in se šel revolucijo. Zaradi »družbenopolitične« dejavnosti se mu je študij raztegnil na dolgih osem let.

Koalicija bo za predsednico računskega sodišča podprla prijavljeno kandidatko Jano Ahčin, za viceguvernerja Banke Slovenije pa predlaga kandidaturo Milana M. Cvikla, ki ni med prijavljenimi, so STA povedali v koaliciji. Predsednik republike je v sredo napovedal še neformalna posvetovanja, predloga kandidatov naj bi v DZ poslal naslednji teden.

Koalicijska pogodba vsebuje nabor pretežno splošno opredeljenih ukrepov, ki presegajo štiriletni mandat, ocenjuje fiskalni svet. Kritičen je do nedorečenosti pogodbe in do možnega povečanja izdatkov, ki bi lahko bilo obsežnejše od večanja prihodkov. Od vlade pričakuje, da bo v prihodnje natančno opredelila javnofinančne posledice ukrepov.

Poslanci državnega zbora so s 53 glasovi za in 28 proti potrdili ministrsko ekipo nove vlade, ki jo bo vodil predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob. Slovenija je s tem dobila 15. vlado, ki jo bodo sestavljale stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica.

Z izvolitvijo Roberta Goloba za mandatarja so se začeli odštevati dnevi Janševi vladi. Novi ministri bi lahko prisegli že v sredo ali četrtek. Odhajajočemu premierju Janezu Janši je odpovedala poslušnost celo NSI, s katero novi premier že snuje programsko koalicijo.

Novi mandatar Robert Golob je v DZ vložil listo kandidatov ministrske ekipe. Lista temelji na obstoječem razrezu ministrstev, saj je SDS spremembo ministrstev začasno zaustavila s predlogom za posvetovalni referendum o predlogu sprememb zakona o vladi. Golob v predlogu predlaga, da se predstavitve kandidatk in kandidatov začnejo v soboto.

Prvaki Gibanja Svoboda Robert Golob, SD Tanja Fajon in Levice Luka Mesec so podpisali koalicijsko pogodbo vlade v mandatu 2022-2026, ki se oblikuje pod vodstvom Goloba.

Stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo danes podpisale koalicijsko pogodbo. Glasovanje o kandidatu za mandatarja Robertu Golobu bo predvidoma v sredo, o sklicu izredne seje pa se bodo danes dogovorili na kolegiju predsednice DZ. Dogovorili se bodo tudi o ustanovitvi in razdelitvi mest v delovnih telesih DZ.

Kaj je v koalicijski pogodbi, ki bo podpisana v torek, takšnega, da je precej bolj leva kot liberalna? Koalicija ne odraža tega, da so volivci potrdili liberalne vrednote kot temelj ustroja slovenske družbe, s katerimi se umešča v svet zahodnih vrednot.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič napoveduje, da bo hram demokracije vodila z zgledom. Zavzemala se bo za dvig ravni komuniciranja v parlamentarnih razpravah, želi si namreč, da bi koalicija in opozicija našli skupni jezik. Obljublja, da bodo zakonski predlogi usklajeni s pravnim redom. "Kot pravnico me bodo težko peljali na led," zatrjuje.

Analitik Andraž Zorko v predlogu SDS za razpis posvetovalnih referendumov o zakonu o vladi in zakonu o RTV vidi predvsem "pragmatičen cilj čim dlje obdržati oblast v svojih rokah in oblast nad RTV". A ocenjuje, da je SDS v svojih potezah bolj ali manj osamljena, nastajajoča koalicija pa še bolj odločna v svojih korakih na poti do nove vlade.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je napovedal, da bo nova vlada kljub predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o vladi oblikovana do 3. junija. Nova vlada bo začasno delovala po veljavnem razrezu. Ministrstvo za delo bo začasno vodil Luka Mesec, za infrastrukturo Bojan Kumer in za izobraževanje Igor Papič.

Med strankami bodoče koalicije usklajena, a še ne potrjena koalicijska pogodba med drugim predvideva odpravo popoldanskega dela zdravnikov, kar je med zdravniki sprožilo nekaj odpora. Kandidat za zdravstvenega ministra Danijel Bešič Loredan je za POP TV in Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) poudaril, da popoldansko delo zdravnikov ne bo prepovedano.

Profesor politologije Igor Lukšič še dodaja, da bo Janša izkoristil priložnost za svojo vrnitev na oblast, takoj ko bo dobil priložnost. V kriznih trenutkih lahko pridobi glasove novih poslancev, ki jih najbolj skrbi za lastne stolčke.

Zadolževanje bo bistveno dražje, velikih apetitov koalicijskih partnerjev nov vlade po višanju javne porabe pa zato ne bo manj. Če se zaradi tega boji ekonomist dr. Matej Lahovnik?

Pred napovedanim parafiranjem koalicijske pogodbe strank Gibanja Svoboda, SD in Levica so v javnost prišli nekateri poudarki iz dokumenta, ki bo začrtal temelje dela nove vlade. Med drugim se obetajo spremembe v pokojninskem in zdravstvenem sistemu. Znana je že zaveza o dvigu minimalne plače na 800 evrov neto, minimalne pokojnine pa na 700 evrov.