Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v izjavi za medije ob robu seje DZ zatrdil, da Gibanje Svoboda ali sam kot minister ne zlorablja policije za politične obračune. To je namreč Svobodi očital predsednik NSi Matej Tonin ob medijskem razkritju novih imen, za katera so člani Knovsa na policiji preverjali, ali jim ta prisluškuje.

Predsednik NSi Matej Tonin je ob robu obiska vodstva in poslanske skupine v Mariboru zanikal zlorabo nadzora komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) in odtekanje informacij. Tako se je odzval na navedbe portala N1, ki je danes razkril nova imena, za katera so člani Knovsa na policiji preverjali, ali jim ta prisluškuje.

Na mariborski policijski upravi so za N1 potrdili, da so na specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper štiri člane Knovsa zaradi nadzora na policiji v zadevi Dars. Imen niso razkrili, očitno pa gre za Janeza Žaklja, Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca in Jožefa Horvata iz NSi, ki so bili v predkazenskem postopku, piše N1.

Kaj imajo skupnega Josip Broz, Janez Janša in Matej Tonin? Prvi, poznejši jugoslovanski diktator Tito, je ob obsodbi na zaporno kazen zaradi posedovanja bomb leta 1928 izjavil, da ne priznava sodišča. Podobno je mnogo let pozneje ravnal tudi prvak SDS, ko je sodni postopek zaradi korupcije pri nakupu oklepnikov Patria označil za politično montiran proces, sebe pa za političnega zapornika.

Marjan Šarec, evropski poslanec, o vpitju Mateja Tonina, da je s kolegi iz NSi v komisiji DZ za nadzor obveščevalnih služba žrtev političnega pregona

Matej Tonin, Jernej Vrtovec, Janez Žakelj in Jožef Horvat so se znašli v predkazenskem postopku, ker so glasovali za sklep, s katerim so komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v skladu z zakonom omogočili nenapovedan nadzor na Policiji.

Prvak SDS Janez Janša je na omrežju X v pričkanju z Novo Slovenijo glede vodenja nadzornih komisij DZ udaril z očitkom o zlatih palicah vplivnega člana NSi.

Koalicija bo objavila predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Cilj predloga je med drugim polnoletnemu pacientu, ki je o sebi sposoben odločanja, na podlagi informirane odločitve omogočiti pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja v okviru javne zdravstvene mreže, izhaja iz predloga zakona.

V ozadju spora glede zakonitosti imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića poteka spopad za nadzor nad policijo. Vse poti vodijo v urad predsednice Nataše Pirc Musar, kjer je njena svetovalka Tatjana Bobnar, nekdanja notranja ministrica, še prej pa prva dama policije. SD moti, ker so njene kadre odrezali od vodenja policije, NSI pa je vložila interpelacijo zoper ministra Boštjana Poklukarja takoj za tem, ko se je razvedelo, da zoper njihovega poslanca Janeza Žaklja poteka predkazenski postopek, ker naj bi zlorabil svojo funkcijo v času preiskave spornih poslov na Darsu.

Predsednik KNOVS Janez Žakelj se je zaradi afere Dars znašel v predkazenskem postopku – policija ga sumi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.

Pred komisijo za nadzor varnostnih služb (KNOVS) je v torek nastopila višja državna tožilka Mateja Gončin iz specializiranega državnega tožilstva in policijo obtožila, da nad njo nezakonito izvaja prikrite preiskovalne ukrepe. Predsednik Knovsa Janez Žakelj je nato v izjavi za javnost poudaril, da je komisija na nadzorovano službo naslovila zahtevo za pridobitev dokumentacije v z zvezi z omenjenim primerom in bo storila vse za razjasnitev njegovih okoliščin.

Predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi) po današnjem poročanju portala 24ur, da prijave, na podlagi katerih je po aferi Dars sledil nadzor Knovsa na policiji, ne obstajajo, vztraja, da to ne drži in da je nadzor potekal zakonito. Iz koalicije medtem letijo očitki o politični zlorabi Knovsa in pozivi k razmisleku o umiku Žaklja s čela komisije.

Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Janez Žakelj je glede očitkov o zlorabi Knovsa ob nadzoru na policiji po aferi Dars znova zatrdil, da je komisija ravnala zakonito in skladno z uveljavljeno prakso. Članov Knovsa iz vrst koalicijskih Svobode in SD pa Žakljeva pojasnila niso prepričala.

Poslanec Svobode in član komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) Teodor Uranič predsedniku Knovsa Janezu Žaklju iz NSi pri izjavi po današnji seji očita manipulacijo z zaupnimi informacijami. O primernosti njegovega vodenja komisije bi morala premisliti tako Žakelj sam kot stranka NSi, meni Uranič. Žakelj je namreč izjavil, da Knovs ne more niti potrditi niti izključiti domnevnega vpliva premierja Roberta Goloba na aretacijo ruskih vohunov.

Predsednik Komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb (Knovs) Janez Žakelj (NSi) je na omrežju X sporočil, da se predsednik vlade Robert Golob ni udeležil včerajšnje seje na temo aretacije domnevnih ruskih vohunov. V kabinetu predsednika vlade so za STA pojasnili, da Golob na te postopke ni imel in nima vpliva, zato se je opravičil.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je izognila odgovoru na vprašanje, kolikokrat se je njena svetovalka Tatjana Bobnar srečala s prvim predsednikom Milanom Kučanom, ki je podprl njeno kandidaturo.