Danilo Slivnik v Kučanovem klanu (1996) popisuje, kako so v pomladni tabor nameščali Kučanove ljudi, konkretno Janka Prunka (k Jožetu Pučniku). Ker je bil Milan Zver vselej nameščenec slednjega, sledi logični sklep, da je nosilec liste za evropske volitve 2019 k Pučniku prišel po Kučan-Prunkovi direktivi. Prunk je nemudoma profitiral od razpada Demosa: v Drnovškovi vladi je postal minister. Demosov volivec se drži za glavo, vendar prepozno. Jože Pučnik pa se obrača v grobu.

Peterle je bil med prvimi, ki so ustanavljali NSI: ne zaradi prepričanja – tega je vselej prilagajal svojim instant potrebam, temveč zato, ker je v tem zaslutil svojo novo karierno priložnosti. In ni se – kot se ni nikoli, ko je šlo za njega samega – zmotil.

Demos je bil kar se da natančno prestreljen s »kadri«, ki so izšli iz partije in govorili zgolj partijski jezik: to je bil najmočnejši skupni imenovalec med Milanom Kučanom in Milanom Zverom 1989.